Jedro

Tožena stranka, na kateri je dokazno breme, kot sledi iz tretjega odstavka 177. člena ZOR, ni dokazala ne nepričakovanosti (ker je bilo pač ugotovljeno, da so pred nesrečo delali na krožni žagi tudi zidarji) ne nepreprečljivosti (ugotovljeno je bilo, da bi se dalo preprečiti dostop do uporabe žage z vgradnjo stikala, namestitvijo žage v lopo, ki bi se zaklepala, ipd.). Tako ni pogojev za zavarovančevo oziroma potem za toženkino oprostitev odgovornosti po drugem odstavku 177. člena ZOR.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

V tej odškodninski pravdi v zvezi z obratno nezgodo 30.4.1992 je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka, pri kateri je bil odgovornostno zavarovan tožnikov delodajalec, plačati tožniku 4,035.205,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od različnih zneskov za različna obdobja, medtem ko je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je podana izključna delodajalčeva odškodninska odgovornost po 174. členu zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Delo na krožni žagi je nevarna dejavnost, delodajalec pa ni imel ustreznih varnostnih ukrepov in toženec ni bil ustrezno usposobljen za delo z njo. Delodajalec ni nadzoroval delavcev, jih ni opominjal in jih ni odstranil z dela.

Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožeče stranke sodbo delno razveljavilo, delno pa spremenilo tako, da mora tožena stranka plačati tožeči še nadaljnjih 50.000,00 SIT z obrestmi. Pritožbo tožene pa je zavrnilo. V zvezi s slednjim je ugotovilo oziroma zavzelo stališče, da je pravna oseba dopuščala, da so na krožni žagi delali tudi nepoučeni in nepooblaščeni delavci; da je bil tožnik sicer poučen o varstvu pri delu vendar, ker je zidar, ne o nevarnostih in varstvenih ukrepih s področja tesarskih del. Ni bilo stalnega nadzorstva.

Proti tej sodbi je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v ponovno sojenje, podrejeno pa ustrezno spremembo izpodbijane sodbe. Trdi, da ji ni jasno, na kakšni podlagi je sodišče ugotovilo, da je tožnikov delodajalec dopuščal, da nepooblaščeni in nepoučeni opravljajo delo na krožni žagi. Priče so povedale povsem drugače. Dokazne predloge za to, da bi se ugotovilo, ali je bil tožnik poučen o varstvu pri delu, je sodišče brez obrazložitve zavrnilo. Glede samega nadzora delavcev ne more v podjetju vladati kasarniški nadzor. Vse našteto pomeni kršitev po 13. točki drugega odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišči sta povsem zanemarili drugi in tretji odstavek 177. člena ZOR. V zvezi s tem opozarja na določbo 36. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in na peti odstavek 44. člena zakona o varstvu pri delu. Tožnik je izkoristil čas malice in s tem odsotnost drugih delavcev. Odgovornost za ta škodni dogodek bi bilo potrebno ustrezno porazdeliti.

Na vročeno revizijo tožeča stranka ni odgovorila, Državno tožilstvo RS pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi ni uveljavljala nobene procesne kršitve. Sodišče druge stopnje je sprejelo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje kot pravilne in popolne. Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Priče so o tem, ali so krožno žago uporabljali tudi zidarji, res izpovedovale različno.

Vendar se je sodišče po načelu proste presoje dokazov, ki ga vsebuje pravkar citirani predpis, odločilo, komu verjeti in komu ne, in tako ugotovilo, kaj se je v resnici dogajalo na gradbišču pred obravnavano nesrečo in po njej. Takšne ugotovitve vsebujeta sodbi nižjih sodišč, kar pomeni, da ne drži revizijska trditev o tem, da ni podlage za opisane ugotovitve. Če so te v nasprotju s tistim, kar meni revident, pa jih zaradi zakonske prepovedi uveljavljanja razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v reviziji ne more spodbijati. Tudi preizkušanje same dokazne ocene, po čemer posega revizija med svojimi trditvami o procesnih kršitvah, prav tako pomeni nedovoljeno uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izpodbijani sodbi vsebujeta razloge, zakaj sodišče nekaterim pričam ni verjelo oziroma zakaj je drugim verjelo. Nadalje, res določa zakon, da senat zavrne predlagane dokaze za katere misli, da niso pomembni za odločbo, da pa mora navesti v sklepu, zakaj jih je zavrnil (drugi odstavek 300. člena ZPP). Če kršitev tega predpisa vpliva ali utegne vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka relativne narave (prvi odstavek 354. člena ZPP). Takšne kršitve, storjene na prvi stopnji, pa stranka ne more uveljavljati z revizijo, če je ni že poprej s pritožbo (2. točka prvega odstavka 385. člena ZPP). Uveljavljani procesni razlogi torej ali sploh niso dovoljeni ali pa niso podani in tako tudi ne gre za kršitev po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.

Očitek, da sta sodišči zanemarili določbe drugega in tretjega odstavka 177. člena ZOR, ni utemeljen. Drugi odstavek tega člena določa, da je imetnik (nevarne) stvari prost odgovornosti tudi, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Tožena stranka, na kateri je dokazno breme, kot sledi iz citiranega predpisa, ni dokazala ne nepričakovanosti (ker je bilo pač ugotovljeno, da so pred nesrečo delali na krožni žagi tudi zidarji) ne nepreprečljivosti (ugotovljeno je bilo, da bi se dalo preprečiti dostop do uporabe žage z vgradnjo stikala, namestitvijo žage v lopo, ki bi se zaklepala, ipd.). Tako ni pogojev za zavarovančevo oziroma potem za toženkino oprostitev odgovornosti po drugem odstavku 177. člena ZOR. Ob (dejanski) ugotovitvi, na katero je, kot rečeno, vezano revizijsko sodišče, da je tožena stranka dopuščala, da ravnajo z žago tudi zidarji, ki za delo z njo niso usposobljeni, tudi ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 177. člena ZOR o delni oprostitvi odgovornosti. Končno velja še opozoriti, da tožena stranka niti ni podala navedb in še manj dokazala, da je bilo tožnikovo delo z žago v vzročni zvezi z nastalo škodo. Ni pojasnila, v čem je napačno ravnal, da se je poškodoval, oziroma ni trdila z dokazi podprto, da se takšna nesreča ne bi pripetila za delo na žagi pooblaščenemu delavcu. Ne gre torej niti za delno oprostitev odgovornosti tožene stranke.

Tožena stranka višine prisojene odškodnine ne izpodbija. Vendar je sodišče odločitev o tem preizkusilo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) in ugotovilo, da v tem pogledu materialno pravo ni bilo kršeno.

Niso torej podani ne uveljavljani ne uradno preizkušani razlogi. Zato je moralo sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (393. člen ZPP).