Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali predstavlja zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče, ki sploh ni obrazložena, in s tem povezana neoprava glavne obravnave v upravnem sporu, ki je obrazložena zgolj z argumentom, da dejansko stanje med strankama ni bilo sporno, kršitev in nedopusten poseg v strankino pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in pravico do obrazložene sodne odločbe iz prvega odstavka 6. člena EKČP, hkrati pa odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali predstavlja zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče, ki sploh ni obrazložena, in s tem povezana neoprava glavne obravnave v upravnem sporu, ki je obrazložena zgolj z argumentom, da dejansko stanje med strankama ni bilo sporno, kršitev in nedopusten poseg v strankino pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in pravico do obrazložene sodne odločbe iz prvega odstavka 6. člena EKČP, hkrati pa odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Celje, št. ... z dne 29. 6. 2018, s katero je gradbeni inšpektor tožnici naložil takojšnjo ustavitev gradnje in odstranitev dveh oglaševalskih objektov na tam navedenem zemljišču ter vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, v tam navedenem roku; tožnico opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve naložene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo ter izrekel prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo, št. ... z dne 17. 9. 2018, zavrnilo.

2. Iz obrazložitve navedene sodbe izhaja, da tožnica za postavitev oglaševalnih objektov ni pridobila gradbenega dovoljenja, objekta pa tudi ni mogoče umestiti med enostavna objekta, katerih gradnja se glede na 3. a člen ZGO-1 lahko začne brez gradbenega dovoljenja. Ker gre za objekta, ki se nahajata v varovalnem pasu prometne infrastrukture, bi morala tožnica pred njuno postavitvijo pridobiti pisno soglasje pristojnega organa (6. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, Uradni list RS, št. 37/08, 99/08 in 18/13). Tožnici je bilo to soglasje dano, vendar pod odložnim pogojem ustanovitve stvarne služnosti. Med strankama ni sporno, da ta pogoj ni bil izpolnjen, zato dano soglasje ni povzročilo pravnih posledic in ga ni mogoče upoštevati. Upravno sodišče je o tožbi odločilo na seji. Odločitev o tem, da glavne obravnave ne bo opravilo, je obrazložilo s tem, da dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta, ni sporno (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu,v nadaljevanju ZUS-1), glavne obravnave pa tudi ni predlagala nobena od strank v postopku.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Vrhovno sodišče je v odločbi X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020 že pojasnilo, da je glavna obravnava osrednje procesno dejanje v upravnem sporu, povezano s samo vsebino sojenja in je vsako odstopanje od njene izvedbe po vsebini poseg v človekovo pravico iz 22. člena Ustave, zato mora biti izrecno ustavnoskladno zakonsko urejeno in kot izjema tudi restriktivno interpretirano v sodni praksi. V obravnavani zadevi je Upravno sodišče odločitev, da glavne obravnave ne bo izvedlo, oprlo na prvi odstavek 59. čelna ZUS-1. Štelo je, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno. Vendar tožnica temu oporeka in navaja, da je v tožbi (ki jo prilaga) prav zaradi spornega dejanskega stanja predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika. Ker je torej tožnica zatrjevala, da je dejansko stanje sporno, Upravno sodišče pa je s sklicevanjem na prvi odstavek 59. člena ZUS-1 navkljub temu odločilo brez glavne obravnave, se zastavlja vprašanje pravilne in ustavnoskladne razlage in uporabe te izjeme iz prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Odgovor na to vprašanje, s katerim bo Vrhovno sodišče lahko nadgradilo svoja dosedanja stališča, je pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

6. Glede drugega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.