Jedro

Predlagateljica je v predlogu (in tekom celotnega postopka) zatrjevala, da do sklenitve pravnega posla (dne 6.3.1961 zapisane darilne pogodbe) sploh ni prišlo (točnost teh trditev sta sodišči prve in druge stopnje tudi ugotovili), vendar pa vprašanje, ali je bil pravni posel sploh sklenjen, po oceni revizijskega sodišča ni odločilno. Dejstvo je namreč, da je na podlagi darilne pogodbe, ki je datirana z 6.3.1961, proti volji predlagateljice in zaradi delovanja predstavnika tedanje oblasti prišlo do spremembe lastninskega stanja, saj je bila z dne 6.3.1961 datirana darilna pogodba predložena zemljiški knjigi in je predstavljala listino, na podlagi katere je prišlo do vpisa stvarnopravnih upravičenj na obdarjenca in s tem izbrisa lastninske pravice predlagateljice kot "darovalke". Ne glede na morebitno pravno neučinkovitost, navideznost, ničnost ali neveljavnost darilne pogodbe, datirane z dne 6.3.19961, je ta vendarle predstavljala listino, ki je vsebovala vse elemente pravnega posla, zaradi česar je ravno na podlagi te listine tudi prišlo do spremembe stvarnopravnih upravičenj na nepremičninah, ki so navedene v tej listini ("darilni" pogodbi). Povedano drugače: kljub morebitni pravni neučinkovitosti, je darilna pogodba datirana z dne 6.3.1961, predstavljala tisti pravni naslov, na podlagi katerega so nepremičnine, ki so bile v njej navedene, postale državna lastnina. Darilna pogodba, datirana z 6.3.1961, je zato predstavljala pravni posel, kakršnega ima v mislih določba 5. člena ZDen.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožba Slovenskega odškodninskega sklada d.d. zavrne kot neutemeljena in v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagateljica na podlagi določbe 5. člena zakona o denacionalizaciji upravičenka do vrnitve nepremičnin, ki so prešle v državno last na podlagi darilne pogodbe z dne 6.3.1961. V 1. točki izreka sklepa je zato naložilo S. k. z. g. RS, da mora vrniti predlagateljici v last nepremičnini parc. št... in ... k.o..., v 2. točki izreka sklepa pa S. o. s. d.d., da mora predlagateljici plačati odškodnino v znesku 7.783,00 DEM z izročitvijo obveznic na račun parc. št..., ..., ..., ..., ... in ... k.o..., saj so te nepremičnine v lasti fizičnih oseb in jih zato predlagateljici ni mogoče vrniti v naravi. Glede stroškov je odločilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.

Proti sklepu prvostopnega sodišča je vložil pritožbo S. o. s. d.d. in s pritožbo izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje o plačilu odškodnine (2. točka izreka prvostopnega sklepa). Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je zahtevek predlagateljice za plačilo odškodnine v celoti kot neutemeljen zavrnilo.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je vložila predlagateljica pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagateljica darilne pogodbe ni nikoli podpisala. Vse posle je opravljal F. Č., ki ni bil le uslužbenec kmetijskega kombinata, ampak tudi predstavnik Okrajne arondacijske komisije. Do vknjižbe v zemljiški knjigi je prišlo kljub temu, da predlagateljica darilne pogodbe ni podpisala in da darilna pogodba ni vsebovala intabulacijske klavzule. Pogoji za denacionalizacijo iz 5. člena zakona o denacionalizaciji so zato brez dvoma izpolnjeni. Reviziji naj se ugodi, sklep sodišča druge stopnje pa tako spremeni, da bo pritožba S. o. s. d.d. zavrnjena kot neutemeljena in potrjen sklep sodišča prve stopnje.

Revizija je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki na revizijo ni odgovoril, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. in 400. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 37. členom zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Revizija je utemeljena.

Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da sta bili za iste nepremičnine istega dne (6.3.1961) sestavljeni dve pogodbi in sicer zakupna in darilna. Zakupno pogodbo je predlagateljica podpisala, najemne pa ne, saj je bila slednja zapisana le zato, da je lahko zakupnik Ž. p. k. P. tudi pri zemljiščih, ki so bila predmet zakupne pogodbe, v zemljiški knjigi predlagal vknjižbo družbene lastnine in nato tudi ta zemljišča vključil v arondacijski postopek. Sodišči sta nadalje še ugotovili, da je bil pravi pogodbeni namen predlagateljice le v tem, da se oddajo zemljišča v zakup in da je do zapisa darilne pogodbe, ki je predlagateljica ni podpisala, in kasnejše izvedbe te pogodbe v zemljiški knjigi (zaradi česar so v zakup dana zemljišča prešla v družbeno lastnino) prišlo zaradi ravnanj predstavnika Ž. p. k. P., ki je bil obenem tudi predstavnik s strani Okrajnega ljudskega odbora K. imenovane Okrajne arondacijske komisije. Ob upoštevanju navedenih pravnoodločilnih dejstev je sodišče prve stopnje odločilo, da je predlagateljica zaradi izpolnjenih pogojev iz 5. člena ZDEN upravičenka do denacionalizacije nepremičnin, ki so bile predmet darilne pogodbe, drugostopno sodišče pa je ob upoštevanju prvostope ugotovitve, da predlagateljica darilnega namena sploh ni imela, naredilo materialnopravni zaključek, da je bila zato darilna pogodba le navidezna in zato nična, kot taka pa ni mogla biti podlaga za prehod predlagateljičinih nepremičnin v državno last. Zaradi ničnosti darilne pogodbe bi zato lahko predlagateljica po izteku zakupne pogodbe zahtevala vrnitev v zakup danih zemljišč, ne more pa zahtevati njihove vrnitve (ali plačila odškodnine, če vrnitev ni mogoča) v postopku denacionalizacije. Zato je pritožbi S. o. s. d.d. ugodilo in zavrnilo predlog za denacionalizacijo v delu, ki se je nanašal na tega zavezanca. Tako stališče drugostopnega sodišča po presoji revizijskega sodišča ni materialnopravno pravilno. Ob upoštevanju v prejšnjem odstavku te obrazložitve navedenih dejanskih ugotovitev obeh nižjih sodišč je namreč po presoji revizijskega sodišča v celoti izpolnjen dejanski stan iz 5. člena ZDEN, po katerem se za upravičenca do denacionalizacije šteje tudi oseba, katere stvari ali premoženje so prešle v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnikov oblasti. Navedene dejanske ugotovitve sodišč druge in prve stopnje brez dvoma omogočajo pravno sklepanje, da je prišlo do zapisa darilne pogodbe, ki je datirana z 6.3.1961, zaradi zvijačnega ravnanja predstavnika oblasti.

Predlagateljica je v predlogu (in tekom celotnega postopka) zatrjevala, da do sklenitve pravnega posla (dne 6.3.1961 zapisane darilne pogodbe) sploh ni prišlo (točnost teh trditev sta sodišči prve in druge stopnje tudi ugotovili), vendar pa vprašanje, ali je bil pravni posel sploh sklenjen, po oceni revizijskega sodišča ni odločilno. Dejstvo je namreč, da je na podlagi darilne pogodbe, ki je datirana z 6.3.1961, proti volji predlagateljice in zaradi delovanja predstavnika tedanje oblasti prišlo do spremembe lastninskega stanja, saj je bila z dne 6.3.1961 datirana darilna pogodba predložena zemljiški knjigi in je predstavljala listino, na podlagi katere je prišlo do vpisa stvarnopravnih upravičenj na obdarjenca in s tem izbrisa lastninske pravice predlagateljice kot "darovalke". Ne glede na morebitno pravno neučinkovitost, navideznost, ničnost ali neveljavnost darilne pogodbe, datirane z dne 6.3.1961, je ta vendarle predstavljala listino, ki je vsebovala vse elemente pravnega posla, zaradi česar je ravno na podlagi te listine tudi prišlo do spremembe stvarnopravnih upravičenj na nepremičninah, ki so navedene v tej listini ("darilni" pogodbi). Povedano drugače: kljub morebitni pravni neučinkovitosti, je darilna pogodba datirana z dne 6.3.1961, predstavljala tisti pravni naslov, na podlagi katerega so nepremičnine, ki so bile v njej navedene, postale državna lastnina. Darilna pogodba, datirana z 6.3.1961, je zato predstavljala pravni posel, kakršnega ima v mislih določba 5. člena ZDen.

Iz navedenih razlogov je revizija predlagateljice utemeljena.

Revizijsko sodišče ji je zato ugodilo in sklep sodišča druge stopnje tako spremenilo, da je pritožbo S. o. s. d.d. zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (1. odstavek 395. in 400. člen ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP).