Jedro

V primeru, ko sodišče predlogu za preložitev naroka ne ugodi, to ne pomeni, da pozneje stranka, ob ustrezni trditveni podlagi, ne bi mogla vložiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Izpostavlja, da je bil predlog za preložitev naroka utemeljen, podprt z zdravniškim potrdilom, zato ga je sodišče z nepreložitvijo naroka in z izdajo sodbe grobo oškodovalo in neupravičeno privilegiralo toženko. Njegova bolezen je huda in nepredvidljiva. Sodišče napačno argumentira, da določba 116. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v konkretnem primeru ni primerna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ker je štelo, da tožnik v predlogu ni zatrjeval, da se naroka ni udeležil zaradi lastnega nezakrivljenega ravnanja, ampak zaradi nepravilnega ravnanja sodišča – protipravne zavrnitve njegove prošnje za preložitev naroka. Napaka, ki jo je oziroma, ki naj bi jo zagrešilo sodišče, pa ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak gre za razlog, upošteven v pritožbenem postopku zoper končno odločitev.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da to načelno drži, vendar v konkretnem primeru tožnik ni samo zatrjeval, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki naroka ni preložilo, napačna odločitev (kar je sicer kot pritožbeni razlog uveljavljal tudi v pritožbi zoper sodbo), ampak tudi, da se naroka ni udeležil, ker tega ni bil zmožen zaradi svoje bolezni. Za dokazovanje tega dejstva je predlagal tudi dokaze. Izrecno je torej zatrjeval, da je narok zamudil iz upravičenega razloga, to pa je razlog za vrnitev v prejšnje stanje(1). Po mnenju pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje predlog preuranjeno zavrnilo le iz razloga, ker tožnik v njem, med drugim, sodišču očita nepravilno postopanje v zvezi z določbo 115. člena ZPP. Tudi Aleš Galič v komentarju k 116. členu ZPP(2) zavzame stališče, da v primeru, ko sodišče predlogu za preložitev naroka ne ugodi, to ne pomeni, da pozneje stranka ne bi mogla vložiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP) v katerem naj o predlogu vsebinsko odloči. Pritožbeno sodišče še pripominja, da naj v nadaljevanju postopka vsa sodna pisanja toženki, ki je v postopku likvidacije, vroča preko likvidacijskega upravitelja.

Op. št. (1): Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena ZPP).

Op. št. (2): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005.