Jedro

Nova dejstva ali dokazi so obnovitveni razlog le, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko predlagala dejstva ali dokaze.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 29. 7. 2024. V obrazložitvi je navedla, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopkov v socialnih sporih, VII Ps 1359/2019, in VII Ps 1000/2019, iz razloga po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navedena postopka sta bila pravnomočno končana 14. 9. 2022 in 12. 10. 2022. Iz prošnje tožnika in njene dopolnitve je mogoče razbrati, da se tožnik ne strinja z izvedenim dokaznim postopkom v teh zadevah, kar ne more uveljavljati v postopku obnove, ker to ni obnovitveni razlog (10. točka 394. člena ZPP). Enako velja za dokaze, ki jih je tožnik neuspešno uveljavljal v prejšnjem postopku. Tožnik tudi ne zatrjuje, da so nova dejstva in novi dokazi obstajali že v času prejšnjega postopka, pa zanje ni vedel. Obe prvostopenjski sodbi sta tudi ustrezno in prepričljivo obrazloženi. ''Novi'' dokaz, na katerega se sklicuje tožnik (izvid z dne 18. 7. 2024), je nastal po pravnomočno zaključenih postopkih in zato ne gre za nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Glede ostalih ''dokazov'' pa tožnik ni izkazal, da je zanje izvedel šele pred kratkim, oziroma, da jih ni mogel predložiti že prej. Sicer pa iz sodb Višjega delovnega in socialnega sodišča, Psp 181/2022 z dne 14. 9. 2022, in, Psp 175/2022 z dne 12. 10. 2022, izhaja, da so bili ti dokazi že uporabljeni. Toženka je zato tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ker niso izkazani pogoji po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), zavrnila (37. člen ZBPP).

2.Tožnik je vložil tožbo iz razlogov bistvenih kršitev pravil postopka, napačne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve njegovih ustavnih pravic. Toženka tožnika izsiljuje, muči in trpinči. Tožnik je vložil več predlogov za obnovo postopkov, VII Ps 1000/2019, in, VII Ps 1359/2019, pri katerih ga je toženka grobo ogoljufala, zato bo tožnik vložil zoper državo odškodninsko tožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice. Tožnik iz zdravstvenih in objektivnih razlogov ni sposoben obrazložiti svoje prošnje za BPP, kljub temu ga toženka izsiljuje, da pojasnjuje svoje prošnje. Toženka je verjela dokazano izmišljenim in prirejenim izvedenskim mnenjem glede zdravstvenega stanja kolen, rok in hrbtenice tožnika, prav tako ni upoštevala hujšega poslabšanja psihičnega stanja tožnika. Tudi njegovih dokazov ni sprejela. Tožnik je v postopku predložil uradni dokaz o zmerni do hudi utesnitvi medialnega živca, kar je bilo opravljeno z meritvami na napravi za EMG, toženka je upoštevala le izvedensko mnenje, da gre za minimalno utesnitev medialnega živca. Tožnik je bil operiran šele 2023, ko je bilo stanje že izrecno težko. Dejstvo je, da izvidi izvedencev vsebujejo prirejene podatke glede gibljivosti njegovih okončin, v postopku je tudi predložil s kotomerom izmerjene vrednosti gibljivosti kolen z dne 15. 7. 2019, po katerih je jasno, da bi mu morala biti priznana telesna okvara in ne samo trajna invalidnost. Dne 18. 7. 2024 je tožnik ponovno opravil meritve gibljivosti kolenskih sklepov, ki so potrdili stanje, ugotovljeno z izvidom z dne 15. 7. 2019. Z navedenimi meritvami je tožnik izkazal, da so bili podatki izvedencev in specialistov v postopkih prirejeni. Tudi datum nastanka trajne invalidnosti je bil izmišljen, saj je do tega prišlo že 31.7. 2019 in ne 29. 10. 2019. Predlagal je, da sodišče razpiše glavno obravnavo, na kateri ga bo zastopal odvetnik A. A., Odvetniška pisarna B., zaradi česar je prosil za dodelitev BPP za zastopanje na glavni obravnavi. Tožnik je predlagal, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter tožniku prizna pravico do BPP za vložitev predlogov za obnovo postopkov, VII Ps 1000/2019, in VII Ps 1359/2019.

3.Toženka odgovora na tožbo ni podala, posredovala je upravne spise.

4.O tožnikovi prošnji za dodelitev BPP za zastopanje na glavni obravnavi pred naslovnim sodiščem je organ za BPP pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, odločil z odločbo, št. Bpp 310/2024-2 z dne 10. 10. 2024, in njegovo prošnjo zavrnil.

Odločitev sodišča

5.Tožba ni utemeljena.

6.V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve toženke o zavrnitvi tožnikove prošnje z dne 29. 7. 2024.

7.Sodišče se uvodoma opredeljuje do tožnikovih navedb glede ravnanja toženke pred izdajo izpodbijane odločbe, konkretno do poziva toženke tožniku na dopolnitev njegove prošnje za BPP.

8.Po drugem odstavku 34. člena ZBPP postopa pristojni organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače, po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) v 66. členu določa, da mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek). Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. [...] (prvi odstavek 67. člena ZUP). Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. [...] (drugi odstavek 67. člena ZUP).

9.Iz podatkov spisa je razvidno, da je toženka s sklepom, št. Bpp 365/2024 z dne 2. 8. 2024, pozvala tožnika, da (upoštevajoč vsebino njegove vloge) navede nov dokaz oziroma novo dejstvo za obnovo postopkov v socialnih sporih, ki sta se vodila pod opr. št. VII Ps 1359/2019 in VII Ps 1000/2019.

10.S tem je tudi po presoji sodišča ravnala pravilno, saj je tožnik zaprosil za dodelitev BPP zaradi vložitve predlogov za obnovo postopkov, hkrati pa iz tožnikove prošnje ni bilo mogoče razbrati, na katero novo dejstvo oziroma nov dokaz tožnik utemeljuje svoj predlog za obnovo teh postopkov. Tožnik zato nima prav, da toženka s tem ''izsiljuje'' njegova pojasnila in zavrača njegove laične razlage, saj je tožnik svojo vlogo dopolnil, očitno skladno s pozivom toženke, saj je toženka njegovo vlogo vsebinsko obravnavala in o njej tudi odločila. Ali je odločila pravilno, pa sodišče presoja v nadaljevanju.

11.Toženka je svojo odločitev utemeljila na podlagi 24. člena ZBPP.

12.Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

13.V obravnavanem primeru pogoj, da je podan verjetni izgled za uspeh, tudi po oceni sodišča ni izkazan. Z izpodbijano odločbo je toženka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, saj tožnik ob upoštevanju določb ZPP ne more pričakovati uspeha pri obnovi postopkov socialnega spora Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, VII Ps 1359/2019, in VII Ps 1000/2019.

14.Po 10. točki 394. člena ZPP se postopek, ki je pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke lahko obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali pa najde nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

15.Tožnik se je v svoji prošnji in njeni dopolnitvi skliceval na meritve gibljivosti z dne 18. 7. 2024, ambulantni zapisnik z dne 15. 7. 2019 o vrednostih gibljivosti kolenskih sklepov, fizioterapevtsko poročilo z dne 25. 7. 2018 in fizioterapevtsko poročilo z dne 11. 6. 2018. Iz prošnje oziroma dopolnitve prošnje tožnika izhaja še, da ''je šele pred kratkim izvedel, kakšni so pogoji za pridobitev določenih pravic iz delovnega razmerja (meritve gibljivosti kolen) in je zato 18. 7. 2024 opravil meritve s kotomerom obsega gibljivosti kolenskega sklepa''.

16.V zvezi s tem se sodišče najprej sklicuje na razloge toženke in sicer, da tožnik uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje v postopkih, VII Ps 1000/2019, in VII Ps 1359/2019, oziroma, da se ne strinja z izvedenim dokaznim postopkom. Navedeno bi moral uveljavljati z rednimi pravnimi sredstvi zoper prvostopenjski sodbi, tj. z vložitvijo pritožb, ne more pa tega uveljavljati kot razlog za obnovo postopkov. Novih dokazov tako ne more predstavljati ambulantni zapisnik z dne 15. 7. 2019, saj - kot tožnik sam navaja - je ta zapisnik že predložil v postopku. Enako velja za fizioterapevtski poročili z dne 25. 7. 2018 in 11. 6. 2018, saj tožnik ne pojasni, zakaj teh listin (če jih ni) ni mogel predložiti že v postopkih pred izdajo sodb.

17.Novega dokaza tudi ne more predstavljati izvid opravljenih meritev obsega gibljivosti kolenskih sklepov z dne 18. 7. 2024, ki potrjuje - kot tožnik tudi sam navaja -, kar je bilo ugotovljeno že v postopku z zapisnikom z dne 15. 7. 2019 o meritvah gibljivosti kolenskih sklepov. Gre namreč za dokaz o že znanih dejstvih (in o katerih je bil dokaz predložen že v postopku), in ki je nastal šele po pravnomočnosti sodb, VII Ps 1359/2019, in, VII Ps 1000/2019, zato ga ni mogoče upoštevati kot razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh ni mogel uporabiti.

Nova dejstva ali dokazi so namreč obnovitveni razlog le, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek

, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko predlagala dejstva ali dokaze. Navedena dejstva, ki izhajajo iz tega izvida, kot tudi dejstva, ki izhajajo iz prej povzetih listin, zato ne morejo predstavljati obnovitvenega razloga in tožnik z uveljavljanjem takega razloga na tej dejanski podlagi nima verjetnih izgledov za uspeh v postopku.

18.Tožnik še ugovarja, da so bili v postopkih uporabljeni prirejeni podatki, ki so temeljili na izvidih specialistov in izvedencev, vse z namenom, da tožnik ne uspe s svojimi zahtevki iz delovnega razmerja. Po mnenju tožnika je to izkazano ravno z opravljenimi meritvami gibljivosti kolenskih sklepov z dne 18. 7. 2024, ki potrjujejo že opravljene meritve v postopku, kot izhajajo iz zapisnika z dne 15. 7. 2019. Tudi s temi navedbami tožnik ne more prepričati sodišča o napačnem zaključku organa za BPP, tj. da verjetni izgled za uspeh v zadevi ni izkazan. Tožnik namreč s temi navedbami (ki so bila znana in obravnavana že v socialnih sporih) izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar bi lahko bil - kot tudi že povedano - razlog za pritožbo, ne pa razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP.

19.Z navedbami o ''izmišljenem'' datumu nastanka trajne invalidnosti (tožnik trdi, da je do nastanka trajne invalidnosti prišlo že z odločitvijo izvedenske komisije pri ZPIZ dne 31. 7. 2019 in ne šele z odločitvijo komisije ZZZS z dne 29. 10 2019) pa tožnik tudi ne more ovreči odločitve toženke, saj gre (tudi) za navedbe o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju oziroma izvedenem dokaznem postopku in zato ne za dejstva v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Enako velja za tožnikove navedbe, da mu ni bila omogočena predložitev dokazov, ker mu v Splošni bolnici R. niso želeli izdelati drugega mnenja za zdravstveno stanje kolen in hrbtenice.

20.Kršitev ustavnih pravic pa tožnik uveljavlja na povsem pavšalni ravni in teh navedb sodišče že iz tega razloga ne more vsebinsko obravnavati.

21.Glede na navedeno je sodišče (in ker hkrati ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti) tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

22.Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave, ker je šlo v zadevi za vprašanje uporabe materialnega prava (ali je toženka pravilno uporabila 24. člen ZBPP glede na dejstva in dokaze, na katerih je tožnik utemeljeval svoj predlog za obnovo postopka) (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 394-10

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 66, 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.