Jedro

Z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljene kršitve morajo biti konkretizirane in tako obrazložene, da se da preizkusiti, ali so sploh podane. Zato razlogov, s katerimi je vložnik utemeljeval ustavno pritožbo, ta pa je priloga zahteve za varstvo zakonitosti, ni mogoče upoštevati kot sestavni del obrazložitve. Razlogi bi morali biti v sami zahtevi določno navedeni.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega R.T. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 22.12.2000 na podlagi 2. odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obdolžene J.L., M.M., E.V., R.T., D.Š., G.J., D.L., S.K., B.M. in M.B. podaljšalo pripor, zoper R.T. iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP do 28.2.2001 do 6,03 ure. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 10.1.2001 tudi pritožbo zagovornika obdolženega R.T. zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper ta pravnomočen sklep je dne 12.4.2001 zagovornik obdolženega R.T. iz razlogov po 1. in 2. točki 1. odstavka 420. člena ZKP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in odpravo pripora.

Vrhovna državna tožilka B.B. v mnenju, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navaja, da zahteva zagovornika obdolženega R.T. za varstvo zakonitosti ni obrazložena, saj se sklicuje na navedbe v priloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo.

Poudarja, da je iz vsebine ustavne pritožbe mogoče ugotoviti, da se zagovornik kljub zatrjevanju kršitev 19., 20., 21., 23., 25., 27., 28. in 29. člena Ustave Republike Slovenije ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem, saj polemizira s konkretimi dokazi v spisu.

Utemeljenost suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, je razvidna iz že pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti. Vrhovna državna tožilka zato ocenjuje, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zahteva zagovornika obdolženega R.T. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovornik obdolženega R.T. navaja, da zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga iz razlogov po 1. in 2. točki 1. odstavka 420. člena ZKP, tedaj zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP. Teh kršitev v zahtevi natančneje ne opredeli in tudi ne obrazloži, zakaj naj bi bile podane.

Po 1. odstavku 424. člena ZKP se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi.

V 1. odstavku 420. člena ZKP so naštete kršitve kazenskega zakona in določb kazenskega postopka, iz katerih se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti, v zvezi 4. odstavkom iste zakonske določbe tudi zoper pravnomočen sklep o odreditvi ali podaljšanju pripora. S tem izrednim pravnim sredstvom uveljavljane kršitve morajo biti v sami zahtevi konkretizirane in tako obrazložene, da se da preizkusiti, ali so sploh podane.

Obdolženčev zagovornik se v obrazložitvi zahteve za varstvo zakonitosti sklicuje na navedbe v njenih prilogah, to je na ustavno pritožbo in njeni dopolnitvi, pri čemer se druga sploh ne nanaša na izpodbijani pravnomočni sklep, temveč na sklep Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora z dne 16.2.2001. Vendar razlogov, s katerimi je vložnik utemeljeval ustavno pritožbo, ni mogoče upoštevati kot sestavni del obrazložitve zahteve za varstvo zakonitosti, saj bi morali biti ti tudi v sami zahtevi določno navedeni.

Vrhovno sodišče je zato utemeljenost zahteve zagovornika obdolženega R.T. presojalo le v okviru navedb, ki so v njej izrečno navedene. Pri tem je ugotovilo, da kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 371. členu ZKP, kolikor so vložnikove do kraja posplošene navedbe tak preizkus sploh omogočale, niso podane.

Kršitve zakona, na katere se v zahtevi za varstvo zakonitosti sklicuje zagovornik obdolženega R.T., niso podane, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP njegovo zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno.