Jedro

Sodišče prve stopnje je v postopku pridobilo le predlog elaborata, ki vsebuje predlog novih parcelnih številk. Te pa pri geodetski upravi niso rezervirane. Na podlagi predloga elaborata ne more priti do parcelacije.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom s 5. 4. 2013 je sodišče prve stopnje med predlagatelja in nasprotna udeleženca razdelilo nepremičnine parc. št. 1536/0 k.o. X in parc. št. 1537/0 k.o. X, oblikovalo etažno lastnino, odločilo o vknjižbi lastninske pravice, določilo pripadajoča zemljišča, odločilo, kam preidejo obstoječe zastavne pravice, kako etažni lastniki krijejo stroške in obveznosti, kako krijejo stroške postopka, odločilo pa je še, da je elaborat ureditve meje, vpis zemljišča pod stavbo ter vpis stavb v kataster za stavbi 1 in 2, varianta A, sestavni del sklepa.

2. Z dopolnilnim sklepom je sodišče prve stopnje dodalo datum elaborata, v obrazložitvi pa zapisalo, da ga bo po pravnomočnosti sklepa posredovalo območni geodetski upravi.

3. Zoper oba sklepa se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov s smiselno enako obrazložitvijo pritožujeta predlagatelja. Navajata, da je sklep o razdružitvi neizvršljiv, saj sodišče v njem uporablja parcelne številke novih nepremičnin, ki v evidenci GURS in zemljiški knjigi ne obstajajo. Na podlagi sklepa pa ni mogoče opraviti delitve oziroma parcelacije nepremičnin parc. št. 1536/0 in parc. št. 1537/0 v nove parcele. Menita, da bi sodišče moralo vsaj odločiti, da se nepremičnini parc. št. 1536/0 in parc. št. 1537/0 delita v nove nepremičnine v skladu s skico G., d.o.o. z 11. 10. 2012 in da je vsak od udeležencev postopka dolžan dopustiti tako delitev.

V nadaljevanju pritožb pritožnika menita še, da bi sodišče moralo odločiti o tem, koliko sta jima nasprotna udeleženca dolžna plačati zaradi ustanovitve služnosti oziroma koliko sta njuni nepremičnini zaradi obremenitve s služnostjo manj vredni.

4. Nasprotna udeleženca sta na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Kadar sodišče iz takšnega ali drugačnega razloga deli nepremičnine ali odloča o zahtevku na delu nepremičnine mora upoštevati določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin(1) (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2) (v nadaljevanju Pravilnik). Sodna praksa je smernice za ravnanje sodišča (in tudi strank) v teh situacijah izčistila predvsem pri tožbenih zahtevkih na ugotovitev priposestvovanja dela nepremičnine, a v tehničnem smislu gre za enako situacijo tudi v obravnavani zadevi. Tožbeni zahtevek, v nepravdnem postopku pa predlog, mora biti oblikovan tako, da bo na njegovi podlagi izdana sodna odločba lahko zemljiškoknjižno izvedena. To pomeni, da mora pred ali med sodnim postopkom stranka, udeleženec oziroma sodišče na njihov predlog predlagati izdelavo elaborata parcelacije in nato tožbeni zahtevek, predlog v nepravdnem postopku oziroma izrek odločbe oblikovati tako, da bo določil, na kateri novi parceli se pridobi lastninska pravica. V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZEN mora biti pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke, vsebino in obvezne sestavine takšnega elaborata pa vsebuje Pravilnik. Ena od bistvenih sestavin elaborata je v skladu z določbo 17. člena Pravilnika številka rezervacije novih parcelnih številk in novih zemljiškokatastrskih točk. Pomembno torej je, da med sodnim postopkom pride do rezervacije novih parcel, kar na predlog izvedenca geodetske stroke določi geodetska uprava (3).

7. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi uporablja neobstoječe parcelne številke. To ne bi bilo problematično, če bi šlo za rezervirane parcelne številke, torej če bi bil v času sodnega postopka izdelan elaborat v smislu Pravilnika in ZEN ter pridobljene rezervirane številke parcel. Iz izpodbijanega sklepa, pa tudi podatkov spisa v obravnavani zadevi pa izhaja, da to ni bilo storjeno. Sodišče prve stopnje je v postopku pridobilo le predlog elaborata, ki vsebuje predlog novih parcelnih številk. Te pa pri geodetski upravi niso rezervirane. Na podlagi predloga elaborata ne more priti do parcelacije.

8. Višje sodišče je moralo zaradi opisanega v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (4) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (5) pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvedencu geodetske stroke naročiti, naj izdela elaborat (ne predlog elaborata) za tisto varianto, ki so jo udeleženci postopka oziroma sodišče izbrali. V izreku sklepa pa bo po pridobitvi elaborata navedlo rezervirane številke parcel, ki jih bo predhodno in na predlog izvedenca geodetske stroke določila geodetska uprava. Takšen sklep skupaj z elaboratom bo podlaga za parcelacijo in kasneje vpis v zemljiško knjigo.

9. Na glede na razveljavitev izpodbijanega sklepa višje sodišče pritožnikoma še pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje skrbno in natančno pojasnilo, zakaj ni razlogov za to, da bi jima morali nasprotni udeleženci plačevati za pridobitev služnosti na njunih nepremičninah. Skrbnih in natančnih razlogov sodišča prve stopnje pritožnika s svojimi posplošenimi navedbami v ničemer ne izpodbijeta.

(1) Ur. l. RS, št. 47/2006 s sprem.

(2) Ur. l. RS, št. 8/2007 s sprem.

(3) Primerjaj sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 7552/2006 in II Cp 2244/2010. (4) Ur. l. RS, št. 73/2007 (ZPP-UPB3) s sprem.

(5) Ur. l. SRS, št. 30/86 s sprem.