Jedro

Novejša sodna praksa je drobljenju pravdnega uspeha na temelj in višino vse manj naklonjena, saj ima vsak denarni zahtevek svojo podlago (temelj), uspeh s temeljem pa je nujen predpogoj, da tožeča stranka (v celoti ali delno) uspe z zahtevkom po višini.

Okoliščine v obravnavani zadevi ne odstopajo od običajnih okoliščin v odškodninskih sporih do te mere, da bi zahtevale uporabo metode izračuna aritmetične sredine uspeha po temelju in višini.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v znesku 670,40 EUR (DDV vključen), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Povzetek pritožbenih navedb

2. Tožeča stranka je pritožbo vložila zaradi zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi ter spremeni izpodbijani sklep tako, da razsodi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v znesku 1.384,11 EUR (vključen DDV) ter stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Tožeča stranka v pritožbi trdi, da je sodišče prve stopnje napačno izračunalo stroške, saj je upoštevalo le višino tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka uspela (52 %). Takšen izračun je napačen, saj je sodišče prve stopnje v sodnem postopku ugotavljalo tudi odgovornost tožene stranke, ki jo je ta ves čas postopka zanikala. Glede odgovornosti tožene stranke sta bili v postopku zaslišani obe stranki in tudi priča. Tožeča stranka je glede dokazovanja odgovornosti tožene stranke pridobivala poročila CSD in policije, zaradi ugotavljanja temelja je nastal precejšen (večji) del stroškov (pisanje pripravljalnih vlog, zaslišanje priče, pridobivanje listin). Šele po ugotovitvi odgovornosti tožene stranke je sodišče angažiralo izvedenca medicinske stroke za ugotavljanje višine odškodnine. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da je tožeča stranka po temelju uspela v 100 % in po višini v 52 % ter nato upoštevati aritmetično sredino. Tožeča stranka opozarja na sodno prakso (sklep II Cp 1308/2020 z dne 23. 9. 2020). Upoštevaje aritmetično sredino je tožeča stranka v postopku uspela v 76 % in ne 52 %, tožena stranka pa je uspela v deležu 24 %. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da so znašali stroški tožeče stranke 2.097,82 EUR. Stroški tožene stranke so znašali 875,98 EUR. Glede na 76 % delež uspeha v postopku je tožeča stranka upravičena do povračila 1.594,34 EUR, glede na 24 % uspeh v postopku s strani tožene stranke pa je slednja upravičena do povračila stroškov v višini 210,34 EUR. Po medsebojnem pobotu je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške v znesku 1.384,11 EUR.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

**Presoja utemeljenosti pritožbe** Pritožba ni utemeljena.

3. V skladu s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek). Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki del stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP). Ob upoštevanju vseh okoliščin primera torej sodišče lahko oceni uspeh stranke v postopku tudi na način, da posebej ovrednoti njen uspeh glede temelja in višine zahtevka ter nato izračuna aritmetično sredino obeh ocen. Vendar, novejša sodna praksa je drobljenju pravdnega uspeha na temelj in višino vse manj naklonjena, saj ima vsak denarni zahtevek svojo podlago (temelj), uspeh s temeljem pa je nujen predpogoj, da tožeča stranka (v celoti ali delno) uspe z zahtevkom po višini (primerjaj VSL Sklep I Cp 1489/2021).

4. Po oceni pritožbenega sodišča okoliščine v obravnavani zadevi tako ne odstopajo od običajnih okoliščin v odškodninskih sporih do te mere, da bi zahtevale uporabo metode izračuna aritmetične sredine uspeha po temelju in višini. Tožeča stranka je v zadevi zahtevala odškodnino v višini 2.500 EUR, dosojena pa ji je bila v višini 1.300 EUR. Zahtevek tožeče stranke je bil torej pretiran, kar je, glede na to, da je višina pravdnih stroškov povezana z višino postavljenega zahtevka, vodilo v pretirane stroške. Sodišče prve stopnje je pravdne stroške pravilno odmerilo v skladu z njenim uspehom v postopku. Tega ne spremeni dejstvo, da je bil sporen tudi temelj zahtevka in so se posamezni dokazi izvajali (tudi) zaradi ugotavljanja le-tega, saj gre za situacijo, ki praviloma nastopi v večini odškodninskih sporov.

5. Ne drži pritožbena navedba, da je zaradi ugotavljanja temelja nastal večji del pravdnih stroškov (pribava poročil CSD in policije, pisanje pripravljalnih vlog, zaslišanje prič, pridobivanje listin), saj se vloge tožeče stranke nanašajo tako na temelj kot višino zahtevka. Enako je sodišče na naroku dne 6.2.2020, na katerem so bile zaslišane pravdne stranke in priči, izvajalo dokaze, povezane s temeljem in višino zahtevka.

6. Pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje angažiralo izvedenca medicinske stroke za ugotavljanje višine odškodnine šele po ugotovitvi odgovornosti tožene stranke, je prav tako neutemeljena. Del izvedencu zastavljenih vprašanj se je namreč nanašal tudi na temelj zahtevka, in, kot že navedeno, je sodišče v postopku sočasno izvajalo dokazni postopek tako glede temelja kot višine.

7. Glede na opisano okoliščine konkretnega primera niso primerljive s sodno prakso, na katero se sklicuje tožeča stranka (sklep II Cp 1308/2020 z dne 23. 9. 2020), saj sta bili v navedeni zadevi med drugim izdelani dve izvedenski mnenji zgolj glede temelja, tretje postavljeni izvedenec (za ugotavljanje višine zahtevka) pa je v okviru ustnega podajanja mnenja prav tako odgovarjal tudi na vprašanja glede temelja.

8. Ker pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Posledično mora tožeča stranka sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).