Jedro

Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oz. sile ne bi ostalo brez pomena.

Večinska sodna praksa stoji na stališču, da regulacijska začasna odredba, ki v celoti prejudicira odločitev o tožbenem zahtevku, na podlagi predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ oz. tretjega odstavka 270. člena istega zakona ne more biti izdana. Tisti del, ki takšno možnost dopušča, pa za uspešno uveljavljanje takšnega pogoja zahteva izkaz obsega neugodnih posledic na vsaki strani in njihovo tehtanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta bivša zakonca in vsak do 1/2 solastnika stanovanjske hiše na naslovu A. V nepremičnini ne prebivata več, ta je predmet prodaje. Tožnica zoper toženca vlaga tožbo zaradi motenja posesti, hkrati z njo pa tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Z začasno odredbo naj bi se vzpostavilo prejšnje posestno stanje na nepremičnini, in sicer na način, da ji toženec izroči ključe vrat veže in lesene garaže ter ji s tem omogoči dostop do nepremičnine.

2. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe zavrnilo. Poudarilo je njeno izjemnost in omejenost na nujne primere.

3. Tožnica odločitve sodišča prve stopnje ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožnica poudarja, da sta nevarnost in škoda, ki grozita, resni. Predlagala je zaslišanje prič, s katerim bi se lahko potrdile navedbe o nujno potrebnem dostopu do nepremičnine. Temu dokaznemu predlogu ni bilo ugodeno, zato je sodišče zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Oporeka stališču sodišča prve stopnje, da za predmetno zadevo določba tretjega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni uporabljiva.

4. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožnica predlaga regulacijsko začasno odredbo, s katero se (začasno) do pravnomočne odločitve o glavni stvari ureja sporno pravno razmerje. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je le-ta pridržana izjemnim in nujnim primerom ter ob restriktivni presoji izpolnjenih pogojev. To pa še toliko bolj, kadar se začasna odredba predlaga v motenjskem sporu, ki že sam po sebi velja za hiter in provizoričen postopek. Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oz. sile ne bi ostalo brez pomena.1

7. Tožničina utemeljitev predlagane začasne odredbe je skromna. Najprej zatrjuje, da toženec z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel nobene škode. Nato pa poudarja, da ji bo nastala težko nadomestljiva škoda, ker ne more dostopati do svojih premičnin, med drugim oblačil in igrač otrok. Takšne trditve pa ne utemeljujejo nastanka težko nadomestljive škode. Tožnica je trditve delno dopolnila s pritožbenimi novotami, ki pa jih ne opraviči, zato jih pritožbeno sodišče, v skladu z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ne more upoštevati. Pomanjkljive trditvene podlage tudi ne more nadomestiti izvedba dokaza z zaslišanjem prič, zato uveljavljani pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podan.

8. Neutemeljeno je razlogovanje pritožbe, da bi moralo sodišče v obravnavani zadevi uporabiti določbo tretjega odstavka 270. člena ZIZ. Večinska sodna praksa stoji na stališču, da regulacijska začasna odredba, ki v celoti prejudicira odločitev o tožbenem zahtevku, na podlagi predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ oz. tretjega odstavka 270. člena istega zakona ne more biti izdana. Tisti del, ki takšno možnost dopušča, pa za uspešno uveljavljanje takšnega pogoja zahteva izkaz obsega neugodnih posledic na vsaki strani in njihovo tehtanje. Tožnica pa je le posplošeno uveljavljala razloge, ki niso presegli prepisa zakonske določbe, zato njena pritožba tudi v tem delu ni utemeljena2. 9. Glede na pojasnjeno so pritožbeni očitki neutemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Stroški postopka s predlogom za izdajo začasne odredbe so del pravdnih stroškov. Pravdni postopek še ni zaključen, zato je odločitev o povrnitvi stroškov pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 VSL Sklep I Cp 2119/2022. 2 Primerjaj Pogorelčnik, N., Regulacijske začasne odredbe, Zbornik znanstvenih razprav, letnik 2013.