Jedro

Določba, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti drugi stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo, v danem primeru ni uporabljiva. Ta določba se ne nanaša na razloge, zaradi katerih je bila tožba vložena oziroma na utemeljenost in potrebnost vložene tožbe. Nanaša se na stroške, ki nastanejo zaradi krivdnega ravnanja oziroma zaradi določenih dogodkov, ki se stranki pripetijo tekom postopka in zaradi katerih je dolžna nasprotni stranki, ne glede na uspeh v postopku, povrniti tako nastale stroške.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo, da je tožeča stranka dolžna prvo toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 6.205,61 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeni sklep se je iz razloga bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevo prve tožene stranke za povračilo stroškov zavrne s stroškovno posledico.

3. Prva tožena stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in tožeči stranki naloži povračilo njenih pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določba, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti drugi stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo (156. člen ZPP), v danem primeru ni uporabljiva. Ta določba se ne nanaša na razloge, zaradi katerih je bila tožba vložena oziroma na utemeljenost in potrebnost vložene tožbe. Nanaša se na stroške, ki nastanejo zaradi krivdnega ravnanja oziroma zaradi določenih dogodkov, ki se stranki pripetijo tekom postopka in zaradi katerih je dolžna nasprotni stranki, ne glede na uspeh v postopku, povrniti tako nastale stroške (npr. nepravočasno vložene pripravljalne vloge, zamuda z umikom tožbe, ne-privolitev tožene stranke v umik tožbe, po tem ko izpolni zahtevek, in podobno). Za odločitev o pravdnih stroških v primeru, ko se postopek konča z umikom tožbe, ni pomembno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.

6. Prav tako ni uporabljiva določba 159. člena ZPP. Ta se nanaša na primere, ko se postopek konča s sodno poravnavo. V obravnavanem primeru se tožeča stranka sklicuje na obstoj izvensodne poravnave, ki naj bi jo sklenile tožeča in obe toženi stranki in s katero naj bi se stranke dogovorile, da bo vsaka krila svoje stroške obravnavanega postopka. Sodišče bi pri odločitvi o stroških postopka takšno poravnavo lahko upoštevalo (stranke se lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa ZPP). Ker prvo tožena stranka zanika obstoj poravnave, pa bi jo tožnik moral dokazati. V dokazne namene je predložil kupoprodajno pogodbo, sklenjeno med drugo toženo stranko, družbo H.C. d. o. o. in tožečo stranko (v prilogi A39). Iz te ne izhaja in ne more izhajati nobena zaveza za prvo toženo stranko, ki ni njena podpisnica. Poleg tega pogodba nikjer ne omenja dogovora pravdnih strank o načinu plačila pravdnih stroškov v obravnavanem postopku. Iz nje izhaja zgolj zaveza tožnika, da bo umaknil tožbo in se odpovedal tožbenemu zahtevku. Drugih dokazov o obstoju izvensodne poravnave (predvsem same poravnave), tožeča stranka ni predložila. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča tako ni uspela dokazati, da je bila med pravdnimi strankami le-ta sklenjena.

7. Prvostopno sodišče je tako odločitev o povračilu stroškov prvo-toženi stranki pravilno oprlo na določbo 1. odstavka 158. člena ZPP. Ta določa, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. V obravnavanem primeru ni dvoma o tem, da do umika tožbe ni prišlo iz razloga, ker bi prvo tožena stranka svojo obveznost izpolnila. Drugi razlogi, ki so pripeljali do odločitve za umik tožbe, niso pomembni.

8. Tožeča stranka v pritožbi nasprotuje tudi potrebnosti vloženih pripravljalnih vlog prvo tožene stranke. Skladno z določbo 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo, upošteva samo tiste stroške, ki so potrebni za pravdo. Kot potrebne je treba šteti pripravljalne vloge, v katerih stranka pojasnjuje svoje navedbe, podaja svoja pravna naziranja in oceno rezultata dokaznega postopka. Nepotrebne pa so pripravljalne vloge, ki so vsebinsko prazne in v katerih stranka le ponavlja kar je že bilo povedano. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile vse v postopku vložene pripravljalne vloge v stroškovnem smislu potrebne. Prva tožena stranka je v njih podajala navedbe o odločilnih dejstvih, pojasnjevala svoja stališča, podajala pripombe na izvedensko mnenje ter odgovore na nove navedbe in spremembe tožbe podane s strani tožnika. Okoliščina, da je prvo tožena stranka eno izmed pripravljalnih vlog predložila dva dni pred narokom za glavno obravnavo, ne more predstavljati izključevalne okoliščine za njeno upravičenje do povrnitve stroškov. Na istem naroku je svojo pripravljalno vlogo vložila tudi drugo tožena stranka, tudi tožeča stranka pa je svoje pripravljalne vloge večkrat vlagala na naroku oziroma tik pred njim. Noben narok tako ni bil prestavljen izključno iz razloga vložitve pripravljalne vloge prvo tožene stranke. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo kateri stroški prvo tožene stranke so bili potrebni in je slednje tudi pravilno naložilo v plačilo tožniku.

9. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni v ničemer prispeval k rešitvi zadeve in tako stroškovno ni bil potreben. Posledično mora vsaka stranka sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi z 2. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. člena ZPP).