Jedro

Ker toženec z izpolnitvijo dejansko pripozna zahtevek, mora v takem primeru tožniku povrniti stroške, ki so mu nastali od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana 2. točka izreka delno spremeni tako, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 195,86 EUR stroškov postopka v 15. dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 98,93 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek (1. točka izreka) ter tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.323,26 EUR v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži, da ji povrne njene pravdne stroške vključno s stroški pritožbenega postopka, podrejeno pa, da sklep sodišča v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Za odločitev o stroških pred sodiščem prve stopnje so pravno relevantna naslednja dejstva. Pred Okrajnim sodiščem v Kočevju je potekal izvršilni postopek In 2006/00077, med drugim z izvršbo na osebnem vozilu AUDI A6 3,0 TDI, reg. št. LJ Hx-xxx, v katerem je tožeča stranka vložila ugovor tretjega. Zatrjevala je, da je lastnica spornega avtomobila, torej da ima na predmetu izvršbe tako pravico, ki preprečuje izvršbo (1. odstavek 64. člena ZIZ). Tožena stranka, ki je v izvršilnem postopku nastopala kot upnik, je izjavila, da ugovoru nasprotuje, zaradi česar je izvršilno sodišče dne 30. 05. 2007 izdalo sklep po 2. odstavku 65. člena ZIZ, ki je bil tožeči stranki vročen dne 18. 06. 2007. Tožeča stranka je nato dne 13. 07. 2007 vložila tožbo v tem sporu, s katero je začela pravdo za ugotovitev, da izvršba na navedeni osebni avtomobil ni dopustna (3. odstavek 65. člena ZIZ).

6. Tožena stranka je dne 27. 08. 2007 predlagala ustavitev izvršilnega postopka na navedeni predmet izvršbe. Zato je Okrajno sodišče v Kočevju s sklepom z dne 30. 08. 2007 ustavilo izvršbo z rubežem in prodajo navedenega avtomobila. Tožena stranka je nato v tem sporu vložila odgovor na tožbo 28. 09. 2007. Tožeča stranka je sklep o ustavitvi izvršbi prejela 21. 09. 2007, tožbo (razen glede pravdnih stroškov) pa je umaknila šele s pripravljalno vlogo dne 05. 10. 2010. 7. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi postopek zaradi umika tožbe ustavilo in tožeči stranki, na podlagi 1. odstavka 158. člena ZPP, naložilo plačilo stroškov tožene stranke. Navedlo je, da bi bila tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov le v primeru, če bi tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

8. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka s tem, ko je umaknila izvršbo na navedeni osebni avtomobil, dejansko pripoznala utemeljenost zahtevka tožeče stranke v tem sporu. Za tak primer je v 1. odstavku 158. člena ZPP predpisana izjema od pravila, da tožeča stranka v primeru umika tožbe povrne toženi stranki njene pravdne stroške. Ker toženec z izpolnitvijo dejansko pripozna zahtevek, mora v takem primeru tožniku povrniti stroške, ki so mu nastali od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe (primerjaj II Cp 1295/2010 in II Cp 2201/2009). V konkretnem primeru to pomeni, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške za tožbo, glede nadaljnjih stroškov tožeče stranke (dveh pripravljalnih vlog, pristopa na narok dne 12. 10. 2010) pa velja, da jih je dolžna nositi tožeča stranka sama.

9. Ker tožeča stranka tožbe ni umaknila neposredno po prejemu sklepa o ustavitvi izvršbe (sklep o ustavitvi izvršbe je prejela 21. 09. 2007, tožbo pa je umaknila 05. 10. 2010), je treba o stroških tožene stranke, ki so ji nastali v času od ustavitve izvršbe do umika tožbe tožeče stranke, odločiti na podlagi 1. odstavka 156. člena ZPP. Po navedeni določbi mora stranka, ne glede na izid pravde, povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo, pri čemer sodna praksa široko razlaga pojem krivde iz navedene določbe. Med takšno ravnanje šteje tudi zamuda z umikom tožbe pri izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke (prim. dr. Lojze Ude, dr. Nina Betteto, dr. Aleš Galič, dr. Vesna Rijavec, dr. Dragica Vedam Lukič, dr. Jan Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 41). Zato je v tem primeru tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške za odgovor na tožbo z dne 28. 09. 2007. Ti stroški namreč ne bi nastali, če bi tožeča stranka umaknila tožbo neposredno po prejemu sklepa o ustavitvi izvršbe 21. 09. 2007. 10. Drugi stroški tožene stranke za pravdo niso bili potrebni (155. člen ZPP), zato sodišče toženi stranki ni priznalo stroškov dveh pripravljalnih vlog in pristopa na narok. Pristopa na narok dne 12. 10. 2010 tožena stranka niti ni izkazala, iz uradnega zaznamka v spisu pa izhaja, da je pooblaščenec tožene stranke obvestilo o preklicu naroka prejel pravočasno (U.Z. na list. št. 29c).

11. Tožeči stranki je tako sodišče priznalo naslednje priglašene stroške v skladu z veljavno taksno in Odvetniško tarifo (OT): za tožbo 900 točk in končno poročilo stranki 50 točk, kar znaša (ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR po OT) skupaj 444,31 EUR, nadalje administrativne stroške 2% in 20 % DDV ter sodno takso v znesku 391,76 EUR, vse skupaj 925,48 EUR. Toženi stranki je sodišče priznalo stroške za odgovor na tožbo 900 točk ter končno poročilo stranki 50 točk, kar znaša (ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR po OT) 436,05 EUR, nadalje še 2% materialne stroške in 20 % DDV ter sodno takso v višini 195,90 EUR, vse skupaj 729,62 EUR. Po pobotanju pravdnih stroškov obeh strank je tako tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 195,86 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo.

12. Ker je tožeča stranka s pritožbo delno uspela, je po 2. odstavku 165. člena v zvezi z 2. odstavkom 154. člena delno upravičena tudi do povračila svojih pritožbenih stroškov. Ti obsegajo stroške za sestavo pritožbe v višini 250 točk, 2 % administrativne stroške ter 20 % DDV kot tudi sodno takso za pritožbo 57,47 EUR, skupaj torej 197,86 EUR. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bil njen uspeh v pritožbenem postopku polovičen, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti polovico navedenega zneska v višini 98,93 EUR. Priglašene stroške za odgovor na pritožbo je dolžna nositi tožena stranka sama, saj ta za pravdo ni bil potreben (155. člen ZPP).