Jedro

Določbo 23. člena ZVEtL-1, zlasti domnevo iz prvega in drugega odstavka tega člena, je sodišče prve stopnje uporabilo popolnoma pravilno; za zemljiško parcelo se šteje, da gre za pripadajoče zemljišče.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da na stavbi brez naslova na parc. št. 186/22 k. o. X (ID znak 0000-13) obstoji etažna lastnina (I.). Ugotovilo je, da je navedena parcela skupno pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del v skupni lastnini stavb na naslovi A. 4 in 4 A (ID znak 0000-16 in 0000-1) (II.). Ugotovilo je, da na navedeni parceli obstoji zakonita stavbna pravica v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe brez naslova ID 0000 - 13 (v naravi drvarnici) za čas, dokler stavba stoji in ima ta stavbna pravica položaj splošnega skupnega del stavbe ID 0000-13 (III.) Pri splošnem delu iz tč. III. je ugotovilo deleže (IV.) in ugotovilo, da je lastnica enega dela kot posameznega dela (ID 0000-13-1) druga predlagateljica, drugega dela (ID 0000-13-2) pa prva predlagateljica (V.) Odredilo je ustrezne vpise v zemljiško knjigo (VI).

2.Zoper tč. II. in III. sklepa se predlagateljici pritožujeta, predlagata, da se ta del spremeni tako, da se ugotovi, da je parc. 186/22 pripadajoče zemljišče parc. 0000-13. Navajata, da je na parc. 0000-13 samo stavba z njunima drvarnicama in da tega nihče drug ne uporablja, in zato pripadata njunima stanovanjema. Sklicujeta se na 3. odst. 105. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in nasprotujeta razlagi sodišča, ki je oprta na 23. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Poudarjata, da gre izključno za individualno rabo, ki ne služi nobenemu drugemu etažnemu lastniku.

3.Na pritožbo je nasprotni udeleženec odgovoril, predlagal njeno zavrnitev ter opredelil svoje pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sklep sodišča prve stopnje vsebuje jasne in prepričljive razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo ustrezne materialnopravne določbe, prav tako pri tem ni storilo očitanih kršitev postopka. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (1. odst. 360. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

6.Določba 3. odst. 105. čl. SPZ ne podpira zavzemanja pritožnic. Določa, da so skupni deli zgradbe drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba. Med skupne dele lahko spadajo tudi druge nepremičnine. Določba je usklajena s kasnejšo in podrobnejšo (specialnejšo) določbo 23. čl. ZVEtL-1, ki določa: Šteje se, da je pripadajoče zemljišče stavbe zemljiška parcela, na kateri stavba stoji, če na zemljiški parceli stoji več stavb, pa ne gre le za objekte zunanje ureditve, ali če je med udeleženci postopka spor o obsegu pripadajočega zemljišča, pa zemljišče, na katerem stavba stoji (zemljišče pod stavbo) (1. odst.). Za objekte zunanje ureditve iz prejšnjega odstavka se štejejo tiste stavbe in drugi objekti, ki so v funkciji redne rabe stavbe, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina, ali njenih posameznih delov (npr. zunanje kolesarnice, zaklonišča, garaže, drvarnice) (2. odst.). Šteje se, da je pripadajoče zemljišče skupni del stavbe, ki je v solastnini njenih vsakokratnih lastnikov, za podzemne stavbe pa, da imajo njihovi vsakokratni etažni lastniki na nepremičnini zakonito stavbno pravico po pravilih stvarnopravnega zakonika o več uporabnikih nepremičnine (3. odst.). Navedeno določbo, zlasti še domnevo iz cit. 1. in 2. odst. 23. čl. ZVEtL-1, je sodišče prve stopnje uporabilo popolnoma pravilno; za zemljiško parcelo se šteje, da gre za pripadajoče zemljišče.

7.Vsebinsko sta pritožnici de facto dosegli to, kar sta želeli oz. predlagali: sodišče je ugotovilo, da je lastnica enega dela kot posameznega dela (ID 0000-13-1) druga predlagateljica, drugega dela (ID 0000-13-2) pa prva predlagateljica. Drugačna ureditev, v primeru, ko obstaja na nepremičnini etažna lastnina (kar je bil predlog predlagateljic), ne po SPZ ne po ZVEtL-1, ni možna.

8.Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1 pazi po uradni dolžnosti, ju je zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 in 3. čl. ZVEtL-1 sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdilo.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 40. čl. ZNP-1, po katerem vsak udeleženec sam krije svoje stroške, če ni drugače določeno.

Zveza:

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 23 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 105, 105/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.