Jedro

Dedni dogovor med dediči predstavlja le pogodbo, ki ne vpliva na pravice v razmerju do upnice. Če se je dedič priglasil k dedovanju po zapustnici in ga je sodišče razglasilo za dediča, odgovarja za zapustničine dolgove do višine vrednosti svojega dednega deleža. Zato je zmotno stališče, da nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dediča po pokojni dolžnici ni dopustno iz razloga, ker ta dedič glede na dedni dogovor ni postal zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, na katero se nanaša izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v ponovno odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka izvršilni postopek nadaljevalo zoper dedinjo po pokojni M. Š. - zoper M. J.. V 2. točki izreka pa je predlog upnice za nadaljevanje zoper dediča J. Š. in L. G., zavrnilo.

2. Zoper 2. točko izreka vlaga pritožbo upnica po svojem pooblaščencu in navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu nezakonita. Sodišče prve stopnje je štelo, da nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dva dediča J. Š. in L. G. ni dopustno iz razloga, ker je nepremičnino, za katero je pokojna dolžnica bila dolžna dopustiti odmero dela parcele in nato upnici izstaviti zemljiško knjižno dovolilo, podedovala v skladu z dednim dogovorom samo dedinja M. J. To stališče pa je zmotno. Po določbi 132. člena Zakona o dedovanju pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. V tretjem odstavku 142. člena Zakona o dedovanju pa je določeno, da če je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev zapuščine že izvršena ali ne. Preprosta gramatikalna razlaga pokaže, da navedenega predpisa ni možno razumeti drugače, kot tako, da so vsi trije dediči v razmerju do upnice dolžni izpolniti obveznost njune pokojne pravne prednice M. Š. Vsi trije dediči so bili v istem dednem redu in imajo povsem enake dedne deleže. Sodišče je navedeni predpis ignoriralo oziroma napačno razumelo. Sicer pa sodišče tudi ne pojasni, zakaj bi bila v razmerju do upnice odgovorna le tista dedinja, ki je podedovala nepremičnino, in je tako sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Samo zgrešeno materialnopravno stališče pa ima za posledico tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep v izpodbijanem delu razveljavi. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. M. J. ni podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani 2. točki izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Iz spisa izhaja, da je upnica A. T. 20. 2. 2004 zoper M. Š. kot dolžnico vložila predlog za določitev sodnih penalov zaradi izvršitve nedenarne obveznosti, katera izhaja iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Grosupljem, P 125/94 z dne 13. 3. 2001. Dolžnici M. Š. je bila z odločbo Centra za socialno delo z dne 22. 6. 2007 postavljena skrbnica za poseben primer M. J., dolžnica pa je umrla po vložitvi predloga za določitev sodnih penalov dne 4. 2. 2008, zaradi česar je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 21. 4. 2008 izvršilni postopek prekinilo z dnevom smrti dolžnice. Po predlogu upnice z dne 21. 6. 2012, s katerim je upnica predlagala nadaljevanje prekinjenega postopka zoper tri dediče po pokojni dolžnici M. Š., pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nadaljevalo postopek samo zoper dedinjo M. J., medtem ko je predlog upnice za nadaljevanje postopka zoper dediča J. Š. in L. G. zavrnilo.

7. Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka je sklep procesne narave, ker se z njim odpravlja tista procesna ovira (smrt dolžnice po vložitvi predloga za določitev sodnih penalov), ki je nastala v postopku (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz sklepa o dedovanju št. IV D 773/2008 z dne 11. 9. 2008 pa izhaja, da so dediči na podlagi zakonitega dedovanja po pokojni dolžnici M. Š. - J. Š., M. J. in L. G., in sicer vsak do 1/3 celotne zapuščine. Sodišče prve stopnje je zavzelo materialnopravno izhodišče, da se prekinjeni postopek lahko nadaljuje le zoper dedinjo M. J. iz razloga, ker so dediči sklenili dedni dogovor, po katerem je dedinja M. J. v celoti postala zemljiškoknjižna lastnica tiste nepremičnine, na katero meri tudi izvršilni naslov in po katerem je kot dedinja in izključna lastnica te nepremičnine dolžna opraviti v korist upnice svojo nedenarno obveznost. Takšno stališče sodišča prve stopnje pa je po oceni pritožbenega sodišča zmotno.

8. Dedni dogovor, ki ga dediči sklenejo na zapuščinski obravnavi, je pogodba obligacijskega prava in predstavlja obligacijsko razmerje med dediči, ki takšen sporazum sklenejo. Sodišče lahko takšen dedni dogovor oziroma sporazum navede v sklepu o dedovanju, ni pa veljavnost tega sporazuma odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, poročilo 2/83, stran 31). Dedni dogovor tako med dediči predstavlja le pogodbo, ki pa ne vpliva na pravice v razmerju do upnice. Če se je dedič priglasil k dedovanju po zapustnici in ga je sodišče razglasilo za dediča, odgovarja za zapustničine dolgove do višine vrednosti svojega dednega deleža. Ker iz sklepa o dedovanju izhaja, da so zakoniti dediči J. Š., M. J. in L. G., in sicer vsak do 1/3 celotne zapuščine, bi sodišče moralo prekinjeni postopek nadaljevati zoper vse tri dediče do višine podedovanega premoženja. Po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ se postopek, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga, nadaljuje z novim dolžnikom, ki pa mora postopek prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vanj vstopi. V konkretnem primeru se tako postopek pravilno lahko nadaljuje zoper pravne naslednike po pokojni prvotni dolžnici M. Š., in sicer zoper vse tri dediče do višine podedovanega premoženja. Vsi trije dediči pa se nadaljevanju prekinjenega postopka ne morejo upirati, saj gre zgolj za odstranitev procesne ovire, ki je narekovala prekinitev postopka zaradi smrti pokojne dolžnice po vložitvi predloga za izdajo sodnih penalov. Ker pa pritožbeno sodišče samo kot prvo ne sme nadaljevati prekinjenega postopka tudi zoper ostala dva dediča po pokojni prvotni dolžnici, je bilo potrebno pritožbi upnice ugoditi ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pritožbeno sodišče pa še pojasnjuje, da gre v konkretnem postopku za postopek izdaje sodnih penalov, katerega je predlagala upnica zaradi neizvršitve nedenarne obveznosti po izvršilnem naslovu. V konkretnem postopku sodišče o predlogu za izdajo sodnih penalov še ni odločilo, pri odločanju o utemeljenosti predloga za izdajo sodnih penalov glede na to, da se v spisu že nahajajo odgovori dedičev v zvezi s predlogom za izdajo sodnih penalov, pa bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da se v skladu s 212. členom ZIZ lahko naloži plačilo sodnih penalov le dolžniku nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova.

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo v skladu s 165. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.