Jedro

Tožnica napačno razlaga določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP. Po tej določbi je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki delno ali v celoti uspe v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Razlaga sporne določbe besedila „delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke“ pomeni, da je upravičenec do BPP v postopku na podlagi zatrjevanega pravnega temelja, s katerim je s tožbo ali drugim pravnim sredstvom uveljavljal svojo pravico od nasprotne stranke, pridobil to, za kar si je s postopkom prizadeval. Tožnica si zato napačno razlaga, da ni pridobila nobenih sredstev, ker ji je bilo vrnjeno le njeno, ker je pridobitev sredstev oziroma dohodka treba razlagati v smislu prvega odstavka 48. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom naložil tožnici, da v roku 30 dni od prejema tega sklepa plača 381,64 EUR stroškov brezplačne pravne pomoči, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od preteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. V obrazložitvi je navedel, da je bila tožnici dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za postopek uveljavljanja plačila uporabnine za nepremičnino, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 685/2011. Dodeljena ji je bila odvetnica A.A. Postopek se je končal s sodno poravnavo pred Višjim sodiščem v Ljubljani, opr. št. I Cp 397/2014 z dne 14. 4. 2015, v okviru pritožbenega postopka v zadevi I P 139/2011 Okrožnega sodišča v Kranju. Stranki sta se v sodni poravnavi dogovorili, da urejata sporna razmerja v pravdah opr. št. I P 139/2011 in I P 685/2011. Tožnica se je zavezala B.B. v last in posest izročiti nepremičnino parc. št. 663/46 k.o. ..., B.B. pa se je iz naslova razdelitve skupnega premoženja zavezal nakazati znesek 45.000,00 EUR in znesek 4.680,00 EUR v 72 enakih zaporednih mesečnih obrokih v višini 65,00 EUR. V posledici sklenjene poravnave je tožnica umaknila tožbo na plačilo uporabnine pod opr. št. I P 685/11, za katero ji je bila dodeljena BPP. V poravnavi sta stranki dogovorili, da vsaka nosi svoje stroške postopka. Odvetnici A.A. je bilo za nudenje BPP tožnici iz sredstev BPP izplačanih 763,27 EUR. Ker sta stranki v okviru sodne poravnave dogovorili, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, ni nastala obveznost nasprotne stranke na podlagi 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in je postala tožnica glavna zavezanka za povračilo polovico sredstev, izplačanih iz naslova BPP, na podlagi petega odstavka 48. člena ZBPP.

2. Tožnica vlaga tožbo in navaja, da je tožba, za katero je prejela BPP, bila vložena zaradi plačila uporabnine stanovanja, v katerem ni živela, bivši mož pa ji ni dovolil, da bi ga dajala v najem, sama pa je morala z otroci najti drugo stanovanje. Odvetnica je tožbo le vložila, nikoli pa ni bila obravnavana, niti iz tega naslova ni prejela niti eura uporabnine. Zadeva naj bi bila umaknjena s sodno poravnavo – delitev premoženja. Hiša, ki je bila predmet delitve premoženja je bila takrat vredna 218.000,00 EUR, prejela pa je 45.000,00 EUR, kar je komaj tretjina premoženja, kljub temu, da je bila v zemljiški knjigi navedena kot solastnica. Ni pridobila nobenih sredstev, vrnjeno ji je bilo samo njeno, pa še to le polovica, po cca. osmih letih tožarjenja. Kje je potem šele plačilo uporabnine. Za takšno stanovanje bi morala prejemati 250,00 EUR osem let in šele v tem primeru bi morala vrniti stroške brezplačne pravne pomoči. V sklepu je navedeno, da nepremičnina ob vlogi ni bila obravnavana kot njeno premoženje. Verjetno je nekdo pri vlogi spregledal, ker pri njej ni bilo nobenih sprememb, njeno premoženje je bilo ves čas postopka enako, vse evidentirano in nikoli ni prejela BPP, razen v tej zadevi. Plačilo stroškov je velik poseg v proračun, ker živi sama z dvema najstnicama. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Ni sporno v zadevi, da je bila tožnici dodeljena BPP za vložitev tožbe za plačilo uporabnine nepremičnine v zadevi I P 685/2011 ter da se je postopek končal s sklenitvijo sodne poravnave, s katero je tožnica uredila tudi sporno razmerje glede plačila uporabnine za nepremičnino, z umikom tožbe. Nadalje ni sporno, da je v posledici sklenjene sodne poravnave tožnica pridobila premoženje, 45.000,00 EUR in znesek 4.680,00 EUR, ki ga je bila dolžna nasprotna stranka povrniti v 72 enakih zaporednih mesečnih obrokih po 65,00 EUR. Ni sporna tudi višina sredstev, izplačanih odvetnici.

6. Prvi ugovor, da je odvetnica tožbo le vložila, nikoli pa ni bila obravnavana ter iz tega naslova tožnica ni prejela niti eura uporabnine, je v nasprotju s podatki upravnega spisa in s samimi navedbami v tožbi. Dodeljena odvetnica je vložila tožbo na plačilo uporabnine na podlagi napotnice organa za BPP, torej je nastala obveznost organa za BPP, da ji za vloženo delo stroške povrne. Tudi ne drži, da ni iz naslova vložene tožbe za plačilo uporabnine prejela niti eura, saj je bilo sporno razmerje, nastalo z vložitvijo tožbe na plačilo uporabnine pod opr. št. I P 685/2011, rešeno s sodno poravnavo pri Višjem sodišču pod opr. št. I Cp 397/2014, v kateri sta tožnica in nasprotna stranka v zadevah I P 685/11 in I P 139/2011 dogovorili iz naslova obeh spornih razmerij že navedene zneske.

7. Posledično torej ne drži nadaljnji tožbeni ugovor, da je bila sodna poravnava sklenjena le v okviru delitve premoženja, niti na zadevo nimajo vpliva tožničine trditve, da je prejeti znesek le tretjina premoženja, kljub temu, da je bila v zemljiški knjigi navedena kot solastnica do ene polovice. Vsebina sodne poravnave in uspeh pogajanj namreč v zadevi niso relevantni. Nerelevantno je tako tudi tožničino mnenje, da bi za uporabnino morala prejeti cca. 250,00 EUR za 8 let. 8. V zvezi z ugovorom, da ni pridobila nobenih sredstev s sodno poravnavo, ampak da ji je bilo vrnjeno samo njeno, pa sodišče pojasnjuje, da si napačno razlaga določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP. Po tej določbi je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki delno ali v celoti uspe v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Namreč razlaga sporne določbe besedila „delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke“ pomeni, da je upravičenec do BPP v postopku na podlagi zatrjevanega pravnega temelja, s katerim je s tožbo ali drugim pravnim sredstvom uveljavljal svojo pravico od nasprotne stranke, pridobil to, za kar si je s postopkom prizadeval. Tožnica si zato napačno razlaga, da ni pridobila nobenih sredstev, ker ji je bilo vrnjeno le njeno, ker je pridobitev sredstev oziroma dohodka treba razlagati v smislu prvega odstavka 48. člena ZBPP.

9. Na podlagi sodne poravnave, ki je bila posledica dveh sproženih pravdnih postopkov, je tožnica pridobila premoženje v obliki denarnega zneska, torej dohodek, ki je predstavljal odmeno za njeno lastninsko pravico na nepremičnini oziroma njeno neuporabo nepremičnine, torej pravici, na podlagi katerih je vložila tožbi, ki pa ji pred tem dohodka nista prinašali. Organ za BPP je ob dodelitvi BPP tudi upošteval, da s solastnim deležem na nepremičnini ne more razpolagati, zato ji ga tudi ni upošteval ob preverbi njenega finančnega stanja ob dodelitvi BPP, saj kolikor bi ji ga, do BPP verjetno ne bi bila upravičena.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.