Jedro

Vse, kar sedaj navaja v tožbi kot razloge za nezakonitost sodb Okrajnega in Višjega sodišča, bi tožnik moral navesti v prošnji za dodelitev BPP, da bi toženka na tej podlagi lahko presodila, ali zatrjevani razlogi dajejo podlago za vodenje revizijskega postopka z verjetnim izgledom za uspeh. Zatrjevanje, da je pravni laik, tožnika ne opravičuje in tudi ne nalaga organu dolžnosti, da bi ga moral obravnavati drugače, kot ga je v obravnavani zadevi. Le v primeru, ko bi tožnik zaprosil zgolj za pravno svetovanje po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP, bi se tožniku brezplačna pravna pomoč dodelila brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP (peti odstavek 24. člena ZBPP).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi sestave in vložitve predloga za dopustitev revizije in za sestavo in vložitev revizije v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1607/2020 z dne 4. 2. 2021 ter sodbo in sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 494/2019 z dne 16. 10. 2019, ker tožnik v prošnji ni izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Prosilec ni izpolnil svojega trditvenega niti svojega dokaznega bremena, ki ga nosi po določbi 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), glede dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev predloga za dopustitev revizije in za revizijo, iz katerega bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka. Prosilci imajo, kolikor ne vedo, katere dejanske oziroma pravne argumente navajati v prošnji za BPP, za pravno svetovanje v luči prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP možnost zaprositi zgolj za pravno svetovanje po tretjem odstavku 26. člena v povezavi s petim odstavkom 24. člena ZBPP.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je sodišče prošnjo za brezplačno pravno pomoč prestrogo ocenjevalo in presojalo ali je prosilec izkazal uspeh postopka po 24. členu ZBPP, ker je tožnik laik. Sodišče bi ga bilo dolžno pozvati na dopolnitev po službeni dolžnosti. Odločba je nerazumljiva. Prilaga neplačan predlog za revizijo, s katero ima možnost za uspeh. Okrajno sodišče v Ljubljani je v sodbi utemeljilo, da je bil A. A. skrbnik B. B. na podlagi odločbe 584-302-31, ki jo je nezakonito izdal CSD Vič, to odločbo je Upravno sodišče razveljavilo in tej sodbi je sledilo Ministrstvo za socialo v sklepu št. 70169-4/2006-8. Iz tega sledi, da je sodba v točki 20 nezakonita in ima v reviziji izgled za uspeh. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe, ker za revizijo nima denarja.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet presoje v upravnem sporu je odločba, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ker ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj prosilec očitno ni izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka s predlogom za dopustitev revizije in vložitev revizije.

6. Presojo je toženka opravila na podlagi navedb v prošnji, v kateri tožnik v ničemer konkretno ni navedel spornega pravnega vprašanja oziroma obrazložitve njegove pomembnosti, zakaj je sodišče druge stopnje sporno vprašanje rešilo nezakonito ali sodno prakso Vrhovnega sodišča, od katere odločitev odstopa oziroma neenotnost sodne prakse ali morebitnih revizijskih razlogov. Sklicevala se je na določbo 140. člena ZUP, ki določa, da mora stranka dejansko stanje na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno.

7. Med strankama ni sporno, da tožnik v prošnji ni zatrjeval dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizijo, čeprav ga je na to napotovala rubrika „podatki o zadevi“. Sporno med strankama je, ali je imela toženka ob izpolnitvi rubrike „podatki o zadevi“ le z opravilno številko, pod katero se je zadeva obravnavala pred sodiščem, dolžnost tožnika pozvati na dopolnitev. Glede na izpolnjeno vlogo z navedbo le opravilne številke zadeve po mnenju sodišča ne. Organ je dolžan pozivati vlagatelja v primeru pomanjkljive, nerazumljive ali nepopolne vloge. Vloga je pomanjkljiva, če je ni mogoče obravnavati, nima na primer podpisa ali druge sestavine, ki je predpisana z njeno vsebino. Nerazumljiva, če ni mogoče razbrati, kaj zahteva vložnik (v obravnavani zadevi je bilo navedeno, da tožnik zahteva BPP za vložitev revizije). Nepopolna, če za navedbe v vlogi niso ponujeni oziroma predloženi dokazi. V primeru tožnikove prošnje ni šlo za nobeno opisano okoliščino. Tožnik je navedel, da zahteva BPP za revizijo sodbe Višjega sodišča, ki jo je predložil, navedbe v vlogi pa niso bile take, da bi terjale predložitev dokazov o njih.

8. Tožnik v tožbi navaja, da je Okrajno sodišče v sodbi I Cp 1607/2020 (pravilno Višje sodišče) nepravilno štelo A. A. za skrbnika B. B., glede na odločbo Centra za socialno delo Vič 584-302-31 z dne 17. 1. 2005, ki jo je Upravno sodišče razveljavilo (pravilno odpravilo) in v dokaz predlaga sodbo U 2518/2006 in sklep Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 70169-4/2006/8 z dne 6. 11. 2008. 9. Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo izpodbijanega akta. Tožnikove navedbe o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in nepravilni uporabi materialnega prava v zadevi, za katero želi vložiti revizijo in jih opira na predložena dokazila (sodba Upravnega sodišča U 2518/2006, odločba in sklep Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve 70169-4/2006/8 z dne 6. 11. 2008, odločba CSD z dne 26. 4. 2019, odločba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dne 22. 6. 1993) predstavljajo tožbeno novoto in jih sodišče pri odločanju ne more upoštevati, zato je vpogled v njih zavrnila. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku za izdajo izpodbijanega akta (52. člen ZUS-1), česar pa tožnik ne zatrjuje. Vse, kar sedaj navaja v tožbi kot razloge za nezakonitost sodb Okrajnega in Višjega sodišča, bi tožnik moral navesti v prošnji za dodelitev BPP, da bi toženka na tej podlagi lahko presodila, ali zatrjevani razlogi dajejo podlago za vodenje revizijskega postopka z verjetnim izgledom za uspeh. Zatrjevanje, da je pravni laik, tožnika ne opravičuje in tudi ne nalaga organu dolžnosti, da bi ga moral obravnavati drugače, kot ga je v obravnavani zadevi. Le v primeru, ko bi tožnik zaprosil zgolj za pravno svetovanje po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP, bi se tožniku brezplačna pravna pomoč dodelila brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP (peti odstavek 24. člena ZBPP). Sodišče je ugodilo in vpogledalo predlog za dopustitev revizije z dne 1. 4. 2021, ker ne gre za tožbeno novoto (nastal je po vložitvi prošnje za BPP), vendar ta dokaz v obravnavani zadevi, ko je sporna zavrnitev prošnje za BPP na podlagi navedenega v njej, in v tej zvezi pravilna uporaba postopkovnih določb, za odločitev ni relevanten in na njegovi podlagi sodišče ne more presojati možnosti za uspeh v revizijskem postopku.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.