Jedro

Iz dolžnikovega ugovora je razbrati, da se sicer ne strinja s pravnomočno in izvršljivo sodbo, ki upniku v tej zadevi predstavlja izvršilni naslov. Vendar pa bi svoje stališče v tej smeri dolžnik moral uveljavljati že v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. V postopku izvršbe, ki sledi pravdnemu postopku, namreč ni predvideno ponovno ugotavljanje obstoja in višine terjatve, saj je ta že bila pravnomočno ugotovljena z (veljavnim) izvršilnim naslovom, na katerega je izvršilno sodišče vezano.

Izrek

Ugovor dolžnika (z dne 31.7.1999) se zavrne kot neutemeljen in se sklep o izvršbi potrdi.

Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 19.329,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.10.1999 do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je neobrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 53. člena ZIZ).

Dolžnik je v ugovoru navedel, da je v razmerju do upnika v tej izvršilni zadevi dejanski upnik prav dolžnik. V nadaljevanju svojega obsežnega ugovora pa je podrobneje pojasnil razloge za krivico, ki se mu je zgodila, pri tem pa zatrjeval tudi krajo družbenega premoženja.

Upnik je v odgovoru na ugovor predlagal, da sodišče ugovor dolžnika zavrne in pri tem priglasil tudi ugovorne stroške.

Ugovor ni utemeljen.

Zoper sklep o izvršbi lahko dolžnik (v roku 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi) vloži ugovor (2. in 3. odst. 9. člena ZIZ), ki mora biti (po 2. odst. 53. člena ZIZ) obrazložen. Tako mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa opozorjen, pa je sklepu o izvršbi kljub temu ugovarjal neobrazloženo. V ugovoru namreč ni navedel nobenega od ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo in ki jih primeroma našteva 1. odst. 55. člena ZIZ. Iz dolžnikovega ugovora je razbrati, da se sicer ne strinja s pravnomočno in izvršljivo sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Pg 190/97-6 z dne 13.5.1998, ki upniku v tej zadevi predstavlja izvršilni naslov.

Vendar pa bi svoje stališče v tej smeri dolžnik moral uveljavljati že v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. V postopku izvršbe, ki sledi pravdnemu postopku, namreč ni predvideno ponovno ugotavljanje obstoja in višine terjatve, saj je ta že bila pravnomočno ugotovljena z (veljavnim) izvršilnim naslovom, na katerega je izvršilno sodišče vezano. Brez ugovornih razlogov pa je dolžnikov ugovor neobrazložen (in v posledici neutemeljen), zato je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je zadevo poslalo višjemu sodišču, da o neutemeljenem ugovoru odloči kot o pritožbi, povsem v skladu z 2. odst. 54. člena ZIZ.

Ker ob preizkusu izpodbijane odločbe tudi ni najti razlogov, na katere je sodišče druge stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 55. člena ZIZ), je bilo potrebno ugovor dolžnika zavrniti in izpodbijani sklep o izvršbi potrditi (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o stroških ugovornega postopka temelji na 5. odst. 32. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče je upniku priznalo naslednje potrebne stroške: - za povrnitev takse za odgovor na ugovor 100 točk (3. odst. tar. št. 1 ZST), kar ob vrednosti točke 15,00 SIT na dan odločanja znaša 1.500,00 SIT, - za sestavo odgovora na ugovor v višini priglašenih 200 točk (4. odst. Tar. št. 21 O.T.), kar ob vrednosti točke 87,40 SIT na dan odločanja znaša 17.480,00 SIT, - za administrativne stroške 4 točke oz. (ob vrednosti točke 87,40 SIT na dan odločanja) 349,60 SIT (to je v višini 2% od skupne cene odvetniške storitve po 2. odst. 15. člena O.T.). Skupni znesek tako odmerjenih stroškov je razviden iz 2. odst. izreka te odločbe.