Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba II U 495/2014

ECLI:SI:UPRS:2015:II.U.495.2014 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči kazenski postopek interes pravičnosti
Upravno sodišče
21. januar 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Glede na fazo, v kateri je kazenski postopek, in glede na podane dokazne predloge ter splošna načela kazenskega postopka sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke, da v konkretnem primeru ni izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna. Tožnik namreč v tožbi ne navaja konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku II K 58552/2013, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Pri tem se je sklicevala na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri navedenem pogoju se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Zoper prosilca teče kazenski postopek zaradi storitve kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 storjenega v časovnem obdobju od 1. 9. 2011 do 31. 1. 2014, ker ni dajal preživnine za osebo, ki jo je po zakonu dolžan preživljati, čeprav bi to zmogel, saj je zdravstveno sposoben za opravljanje dela in pridobivanje dohodka. V kazenskem postopka velja domneva nedolžnosti, obdolžencu se ni treba braniti in dokazovati, temveč mora tožilec dokazati, da je kriv, sodišče mora v dvomu vedno odločiti v korist obdolženca, prav tako sodišče zavezuje načelo iskanja resnice, saj mora sodišče samo ugotavljati dejstva po uradni dolžnosti. Po vpogledu v kazenski spis je tožena stranka ugotovila, da v konkretnem primeru ne gre za obsežno ugotavljanje dejanskega stanja, torej ne gre za zapleten kazenski postopek, da je prosilec sam povedal, da preživnine ni plačeval, ker naj ne bi imel sredstev, pri tem pa ni navedel nobenih razlogov, zaradi katerih tega ne bi bil zmožen. Glede na to, da so v zadevi dejstva in dokazi jasni, da ne gre za zapleten kazenski postopek, sodišče pa bo tudi po uradni dolžnosti ugotavljalo dejstva, ki so prosilcu v korist, prav tako prosilec v svoji vlogi ni navedel nobenih razlogov, zakaj ne bi bil zmožen plačevati preživnine, zato je tožena stranka zaključila, da ni izkazal, da je izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi ugovarja, da mu ni jasno, zakaj nima pravice do brezplačne pravne pomoči, saj je predložil vsa zahtevana potrdila, ki kažejo na njegovo materialno situacijo, v kateri se je znašel. Je že več kot 3 leta brez dohodkov in neuspešen pri izterjavi njegovih dolžnikov, tako da bo tudi podal predlog za osebni stečaj. Nerazumljivo mu je, da lahko tožena stranka prejudicira končno odločitev v njegovem kazenskem postopku, saj sta bili opravljeni komaj dve obravnavi, ki nista dali dokazov o njegovi krivdi. Nesprejemljivo je, da se mu napoveduje neuspeh v kazenskem postopku, brez odvetnika pa se mu lahko slabo piše. Meni, da je deležen pristranskega vodenja kazenskega postopka ter upa na uspeh njegovega ugovora. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči sta določena v 13. in 24. členu ZBPP. Prvi pogoj se nanaša na tako imenovani subjektivni pogoj, to je izpolnjevanje finančnega cenzusa, med tem ko se drugi pogoj nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in če je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu z določbo tretjega odstavka istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva v očitnem nasprotju z načelom pravičnosti in morale.

Navedena določba 24. člena ZBPP ne samo da daje pravno podlago, temveč tudi nalaga organu za brezplačno pravno pomoč, da pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upošteva tudi okoliščine in dejstva konkretne zadeve. Takšno stališče je zavzeto tudi v sodni praksi, npr. sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 404/2012 z dne 13. 11. 2013. ZBPP namreč v zvezi s kazenskimi postopki ne določa drugačnih pravic, kot jih imajo stranke v drugih sodnih postopkih. To pomeni, da možnost dodeljevanja BPP obdolžencem v kazenskih postopkih, kljub posebnostim teh postopkov, ne more biti drugačna od možnosti dodelitve BPP v drugih sodnih postopkih. Ker torej mora prosilec za odobritev BPP izpolnjevati tudi pogoj iz 24. člena ZBPP, je neutemeljen tožbeni ugovor, da je tožena stranka s svojo odločitvijo že prejudicirala odločitev v kazenskem postopku.

ZBPP v okviru 24. člena, ki se nanaša na dejstva in okoliščine zadeve, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč, govori tudi o interesu pravičnosti, na kar napotuje tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem gre za to, da se zagotovi pravica do poštenega sojenja. Ali je ta zagotovljena z dodelitvijo zagovornika ali ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera. V upravnosodni praksi se je glede navedenega oblikovalo stališče, da je pri tem treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno in dejansko zapletenih vprašanj ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovornikom.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločitev o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči oprla na ugotovitev, da v zadevi ne gre za zapleten kazenski postopek, da so dejstva in dokazi jasni, na temeljna načela kazenskega postopka, da prosilec ni navedel nobenih razlogov, zaradi katerih ne bi bil zmožen za obrambo. Z navedenim zaključkom soglaša tudi sodišče, saj tožnik tudi v tožbi ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, ki bi vzbujale resen dvom v pravilnost odločitve. V kazenski zadevi je namreč že bila opravljena glavna obravnava, na kateri je bil tožnik poučen o svojih pravicah po Zakonu o kazenskem postopku. Pri tem je izjavil, da razume obtožbo in podani pravni pouk ter da se bo zagovarjal sam. Tako je na glavni obravnavi že podal svoj zagovor ter podal tudi dokazne predloge. Glede na fazo, v kateri je že postopek, podane dokazne predloge ter splošna načela kazenskega postopka, sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke, da v konkretnem primeru ni izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna. Tožnik namreč v tožbi ne navaja konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom. Zgolj navedba, da je deležen pristranskega vodenja kazenskega postopka, namreč tega še ne dokazuje. Prav tako okoliščina, da je nezaposlen in brez dohodkov, še ne zadošča za odobritev brezplačne pravne pomoči, saj je socialni položaj le eden izmed pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zakon pa določa, da morajo biti vsi pogoji izpolnjeni kumulativno.

Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato jo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia