Jedro

Ker tožena stranka ni imela naloga tožeče stranke za izskladiščenje devet (sedaj manjkajočih) palet, je tožena stranka kršila svojo pogodbeno obveznost in je zato odgovorna za škodo, ki je zaradi manjka blaga nastala tožeči stranki.

Izrek

II. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 28717/2012-2 z dne 6. 3. 2012 v veljavi v prvem odstavku izreka, v tretjem odstavku izreka pa se spremeni tako, da se izvršilni stroškovni zahtevek zavrne. Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni in sklep o izvršbi VL 28717/2012-2 z dne 6. 3. 2012 razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da je ves čas postopka opozarjala, da je bilo kritičnega dne izskladiščenih 21 palet, čeprav za 9 manjkajočih palet ne razpolaga s podpisano listino. To sta v dokaznem postopku potrdila A. in M., edina navzoča pri nakladu palet. Dejstvo je, da o naložitvi obstajata dve listini, ena podpisana za 12 palet in ena nepodpisana za 9 palet. Iz listinskih dokazov in iz izpovedbe J. je mogoče sklepati, da se je že pri naročanju navajalo posebej 12 in posebej 9 palet. Tudi to dejstvo v povezavi s pričanjem A. in M. dokazuje, da je bilo izskladiščenih 21 palet, ki so bile odpeljane do bližnjega skladišča tožeče stranke. Sodišče je dokazno oceno oprlo izključno na listine in delno na izpovedbo J., ki pri nakladu ni bil navzoč, izpovedbo neposrednih prič A. in M. pa je v celoti prezrlo. Dejansko stanje je zato zmotno ugotovljeno. Obrazložitev sodišča, da nejasnost naročila tožeče stranke za izskladiščenje oziroma nesporazum med strankama glede naročila ni vzrok za manjko sončnih celic, ni prepričljiva.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da sta pravdni stranki avgusta 2011 sklenili shranjevalno pogodbo, na podlagi katere je tožeča stranka kot položnik toženi stranki kot shranjevalcu izročila v hrambo 414 palet sončnih celic. Del tega blaga, in sicer 9 palet sončnih celic, je tožena stranka 9. 12. 2011 izskladiščila ne da bi za to imela nalog tožeče stranke. Za temi paletami se je izgubila vsaka sled, dejstvo pa je, da niso bile vrnjene tožeči stranki. Slednja je zato morala poslovnemu partnerju S. povrniti vrednost izginulega blaga, ki bi mu ga sicer morala dobaviti.

6. S shranjevalno pogodbo se shranjevalec zavezuje, da sprejme stvar od položnika, da jo hrani in mu jo vrne, ko jo bo ta zahteval (prvi odstavek 729. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). Shranjevalec je dolžan hraniti stvar kot svojo lastno, če gre za odplačno hrambo, pa kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar (prvi odstavek 731. člena OZ). Shranjevalec je dolžan vrniti stvar, brž ko jo položnik zahteva, in sicer z vsemi plodovi in drugimi koristmi od nje (prvi odstavek 735. člena OZ).

7. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je 9. 11. 2011 izskladiščila 21 palet sončnih celic, ki jih je prejela v hrambo od tožeče stranke. Ugotovitvam sodišča prve stopnje, da za izskladiščenje 9 (sedaj manjkajočih) palet ni imela naloga tožeče stranke, tožena stranka v pritožbi ne ugovarja(1). Ob takšnih ugotovitvah je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka kršila svojo pogodbeno obveznost in da je zato odgovorna za škodo, ki je zaradi manjka blaga nastala tožeči stranki (prvi odstavek 239. člena OZ). Da je prišlo do manjka zadevnega blaga (9 palet sončnih celic, ki jih je tožena stranka izskladiščila brez naloga tožeče stranke), med pravdnima strankama v postopku na prvi stopnji ni bilo sporno. Pritožbene navedbe, da je bilo tudi to blago vrnjeno tožeči stranki, so nedovoljena pritožbena novota, ki ni upoštevna (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

8. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa zato, ker njen odgovor na pritožbo ni pripomogel k reševanju pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je delavec tožeče stranke delavcu tožene stranke naročil, da se izskladišči le 12 (in ne 21) palet in da je le tako delavec tožene stranke lahko razumel dano naročilo. Tem ugotovitvam sodišča prve stopnje tožena stranka v pritožbi ne ugovarja.