Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
8. 12. 2004
SKLEP
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 23. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
1.Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper sodbo delovnega sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega tožbenega zahtevka za razveljavitev sklepov o začasnem čakanju na delo doma in za povrnitev razlike v plači ter stroškov postopka. Pritrdilo je stališču nižjega sodišča, da se je pri delodajalcu zmanjšal obseg dela, zaradi česar je delo pritožnika postalo začasno nepotrebno.
2.Zoper izpodbijano sodbo vlaga pritožnik ustavno pritožbo.
Zatrjuje kršitev 22., 23., 25., 49. in 66. člena Ustave. Meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, da je pristransko odločalo, da je ignoriralo vsebino pritožbe in jo zato naredilo za neučinkovito in brezpredmetno. Zatrjuje, da je sodna praksa v primerih čakanja na delo drugačna. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in priglaša stroške po Odvetniški tarifi.
3.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ZUstS, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica in temeljna svoboščina. V prvemu odstavku 53. člena ZUstS je določeno, da je potrebno v ustavni pritožbi med drugim navesti dejstva, ki ustavno pritožbo utemeljujejo, in domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.
4.Pritožnik sicer zatrjuje številne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Te so namreč pavšalne in brez relevantne vsebine z vidika ustavnopravnega varstva pravic. Za utemeljitev kršitev ne zadostuje, če jih pritožnik le zatrjuje, temveč jih je treba utemeljiti z relevantnimi ustavnopravnimi argumenti. Pritožnik prav tako ne more zatrjevanih kršitev uspešno uveljavljati zgolj s ponavljanjem razlogov, s katerimi v postopku s pravnim sredstvom ni uspel.
Zgolj nezadovoljstvo z odločbo, izdano v rednem postopku, in dejstvo, da pritožnik pravo razlaga drugače od sodišč, še ne zadostuje za sklep, da so bile v postopku kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.
5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
6.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnica ne navaja nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan