Jedro

V teoriji in v sodni praksi prevladuje prepričanje, da solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki, saj je v naravi solidarne obveznosti, da lahko upnik izbira, od katerega izmed dolžnikov in v kakšnem obsegu bo zahteval plačilo, vsak izmed več solidarnih dolžnikov pa lahko dolguje z drugim rokom izpolnitve, pod drugimi pogoji in z različnimi odmiki, solidarni dolžniki lahko tudi uveljavljajo različne ugovore, ki izvirajo iz njihovega osebnega razmerja z upnikom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da je ugovor druge dolžnice K. M. (v nadaljevanju: dolžnica) zoper sklep o izvršbi umaknjen.

2. Zoper sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Uveljavlja, da je partner Ž. V. plačal sodno takso v višini 55,00 EUR in ker sta solidarna dolžnika, na kar bi kazala določba drugega odstavka 56. člena ZZZDR, sta enotna sospornika. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ki naj v nadaljnjem postopku odloči o ugovoru dolžnice in sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja ter jo odstopi Okrajnemu sodišču v Žalcu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnica v pritožbi pravilno ugotavlja, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper solidarna dolžnika, pravno zmotno pa je njeno stališče, da sta kot takšna enotna sospornika. V teoriji kot tudi v sodni praksi prevladuje prepričanje, da solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki, saj je v naravi solidarne obveznosti, da lahko upnik izbira, od katerega izmed dolžnikov in v kakšnem obsegu bo zahteval plačilo, vsak izmed več solidarnih dolžnikov pa lahko dolguje z drugim rokom izpolnitve, pod drugimi pogoji in z različnimi odmiki, solidarni dolžniki lahko tudi uveljavljajo različne ugovore, ki izvirajo iz njihovega osebnega razmerja z upnikom (prim. 395. člen Obligacijskega zakonika) (1). Podlage za obravnavanje dolžnikov kot enotnih sospornikov tako ne daje niti določba drugega odstavka 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na katero se sklicuje pritožnica, niti kakšen drug predpis.

5. Iz podatkov v spisu tudi ne izhaja, da bi imela dolžnica zaradi postopanja sodišča podlago za mnenje, da dolžnika sodišče obravnava kot enotna sospornika. Ravno nasprotno, ob tem ko sta vložila vsak svoj ugovor, je sodišče vsakemu izmed njiju posebej izdalo in vročilo plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor. Dolžnica se zato neutemeljeno sklicuje na določbo devetega odstavka 3. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

6. Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Prim. komentar N. Betetto k 196. členu ZPP, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 260, sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 353/2005 z dne 18. 4. 2007, sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 290/2011 z dne 19. 8. 2011.