U-I-260/95

14. 1. 1999

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Jožeta Dovra iz Slovenskih Konjic, na seji dne 14. januarja 1999

o d l o č i l o:

V točki 5. in v točki 5.2. Obrazca za oceno stanovanjskih razmer ter v točki 5.2. Pojasnil za izpolnjevanje obrazca za oceno stanovanjskih razmer, ki je kot priloga sestavni del Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 26/95 in 31/97), se razveljavi beseda "samski".

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem, ker naj bi po kriterijih iz te določbe zakonski pari brez otrok ne mogli dobiti točk ne glede na to, da sodijo v kategorijo oseb starih do 30 let. Pobudnik meni, da takšna ureditev diskriminira zakonske (ali izvenzakonske) pare brez otrok v primerjavi s samskimi osebami, saj pri točkovanju njegovih stanovanjskih in drugih razmer ni dobil točk po kriteriju mladosti samo zato, ker je sklenil zakonsko zvezo, bi jih pa dobil, če bi bil še samski.

2.Minister za okolje in prostor na pobudo ni odgovoril.

B.

3.Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

4.Pravilnik o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij (Uradni list RS, št. 64/93) v 8. členu določa, da se neprofitna stanovanja oddajajo v najem po prednostni listi, oblikovani na podlagi javnega razpisa, po določbah posebnega pravilnika. Neprofitna stanovanjska organizacija je dolžna oddajati stanovanja po prioritetah iz drugega odstavka 91. člena Stanovanjskega zakona za tiste kategorije prosilcev, ki niso upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem.

5.Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 19/91, 9/94, 21/94 in 23/96 - v nadaljevanju: SZ) v drugem odstavku 91. člena določa, kdo ima prednost pri uporabi sredstev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Med temi so tudi mlade družine, družine z večjim številom otrok, družine z manjšim številom zaposlenih, družine z invalidnim članom in mladi. Pri oblikovanju prednostne liste za oddajanje neprofitnih stanovanj je treba torej upoštevati, da morajo imeti tudi mladi prednost.

6.Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so tisti državljani, ki presegajo dohodkovni cenzus za dodelitev socialnega stanovanja, ne presegajo pa dohodkovnega cenzusa, določenega v prvem odstavku 2. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju: Pravilnik). S spremembami Pravilnika je bil določen še dodaten izključevalni kriterij: kadar je neprofitna stanovanjska organizacija ustanovljena za razreševanje stanovanjskih vprašanj določene skupine prebivalstva, so upravičenci le tisti, za katerih reševanje stanovanjskih vprašanj je taka neprofitna stanovanjska organizacija ustanovljena. Kadar pa gre za "splošno" neprofitno stanovanjsko organizacijo, je pripadnost taki skupini lahko le eden od kriterijev, po katerih se oblikuje prednostni vrstni red upravičencev. Neprofitna stanovanjska organizacija lahko na podlagi 7.a člena Pravilnika pri oblikovanju prednostnega reda za oddajo neprofitnih stanovanj v najem določi dodatna merila glede na lokalne razmere ali posebnosti reševanja stanovanjskih vprašanj s strani posamezne neprofitne stanovanjske organizacije, ki niso zajeta v obrazcu za oceno stanovanjskih razmer.

7.Člen 7 Pravilnika določa, da se pri proučitvi vseh okoliščin, pomembnih za uvrstitev in razvrstitev udeležencev razpisa na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, za komisijsko ugotovitev stanovanjskih razmer, v katerih živijo udeleženec razpisa in njegovi ožji družinski člani, uporablja obrazec za oceno stanovanjskih razmer, ki je kot priloga sestavni del tega Pravilnika. Sporna opredelitev Pravilnika je navedena v naslovu 5. točke Obrazca za oceno stanovanjskih razmer in v točki 5.2. navedenega Obrazca in Pojasnilih za izpolnjevanje obrazca za oceno stanovanjskih razmer. Izpodbijana ureditev določa, da se pri točkovanju stanovanjskih razmer upošteva kot dodatni kriterij starost do 30 let le, če je udeleženec razpisa samski. V obravnavani zadevi ni sporno, da dodatno točkovanje po kriteriju mladosti daje upravičencem, starim do 30 let, določeno prednost v primerjavi z ostalimi upravičenci. Ni torej sporna starostna meja temveč dejstvo, da udeleženci razpisa, ki nimajo otrok, kljub temu, da so mlajši od 30 let, ne morejo dobiti dodatnih točk zaradi mladosti, če niso samski.

8.Ustavno sodišče je že v več svojih odločbah - med drugim tudi v zadevi št. U-I-77/95, OdlUS IV, 76 - odločilo, da načelo enakosti normodajalcu ne preprečuje, da v mejah svoje pristojnosti določa kriterije, po katerih bo določena podobna dejanska stanja med seboj razlikoval in na njih vezal različne pravne posledice. Zastavlja se torej vprašanje, ali je različno obravnavanje mladih pri dodatnem točkovanju po kriteriju mladosti v skladu z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Enakopravnost pravnih subjektov se v demokratični družbi in pravni državi predpostavlja.

Enakopravnost pred zakonom pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov in to tako na področju sodne, upravne kot tudi zakonodajne oblasti. Splošno načelo enakosti pred zakonom zahteva, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako, različne pa različno. Če torej obstajajo za različno ureditev razumni in stvarni razlogi, taka ureditev ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom.

9.Glede na navedeno zakonsko opredelitev prioritet pri oblikovanju prednostne liste za oddajanje neprofitnih stanovanj se torej zastavlja vprašanje, ali je Pravilnik smel pri opredelitvi prioritete po kriteriju mladosti izključiti osebe, ki so sklenile zakonsko zvezo.

10.Do točk po kriteriju pod točko 5.1. Pravilnika so, ob izpolnjevanju pogoja starosti do 35 let, upravičene vse pravno priznane družinske oblike z najmanj enim otrokom (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-71/98 z dne 28.5.1998, Uradni list RS, št. 45/98, OdlUS VII, 95). Zgolj sklenitev zakonske zveze torej ne more biti zadostna okoliščina za točkovanje po kriteriju mlade družine. Do točk po kriteriju "mladi" pa so upravičene le samske osebe, mlajše od 30 let.

11.Zato Ustavno sodišče ugotavlja, da za dajanje prednosti samskim osebam v primerjavi z osebami, ki so sklenile zakonsko zvezo, pri točkovanju po kriteriju mladosti za ocenjevanje stanovanjskih razmer ne obstajajo razumni in stvarni razlogi.

Odločitev normodajalca pri opredeljevanju tega kriterija je torej arbitrarna in zato v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

12.Ustavno sodišče lahko v skladu s 45. členom ZUstS neustaven ali nezakonit podzakonski predpis odpravi ali razveljavi.

Odprava učinkuje za nazaj, medtem ko razveljavitev učinkuje za naprej. Odprava izpodbijane norme v tem primeru ne bi bila smiselna, ker bi prizadela tudi primere, ko je bila norma uporabljena v skladu z Ustavo; to je za samske osebe, mlajše od 30 let. Odprava pa bi vplivala tudi na druge udeležence, ki so na podlagi razpisov že pridobili v najem neprofitna stanovanja, kolikor bi se zaradi odprave izpodbijane norme spremenila razvrstitev udeležencev teh razpisov. Zato se je Ustavno sodišče v tem primeru odločilo za razveljavitev besede "samski" v naslovu 5. točke in v točki 5.2 Obrazca za oceno stanovanjskih razmer in Pojasnil za izpolnjevanje obrazca za oceno stanovanjskih razmer, ki je kot priloga sestavni del Pravilnika.

C.

13.Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : Franc Testen