Jedro

Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz je mogoče izpodbiti zgolj z določno ter z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s splošnim zanikanjem prejema sodne pošiljke ali z nepodprto navedbo, da je obvestilo iz hišnega predalčnika odstranila neznana oseba. Dokazno breme za izpodbijanje pravilnosti vročilnice nosi toženec, ki temu v obravnavanem primeru ni zadostil.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo: da se odpove najema pogodba, sklenjena med tožečo stranko (tožnico) kot najemodajalko in toženo stranko (tožencem) kot najemnikom, za sobo v izmeri 9,00 m2 v 1. nadstropju stavbe in skupne dele stavbe na naslovu A. v Ljubljani (I. točka izreka); da je toženec dolžan izprazniti in se izseliti iz sobe v izmeri 9,00 m2 v 1. nadstropju stavbe in skupnih delov stavbe na naslovu A. v Ljubljani ter te prostore prazne oseb in njegovih stvari izročiti tožnici v roki 60 dni (II. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti 403,99 EUR stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje toženec, laično in brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da sodbo izpodbija v celoti. Bistvo njegovih pritožbenih navedb je, da je zamudil rok za vložitev odgovora na tožbo, ker je nekdo vzel poštno obvestilo (o prispelem sodnem pisanju). Pošiljka je bila nato vročena v nabiralnik, zato je bil z odgovorom za en dan prepozen. Sumi, da je bilo dejanje storjeno namerno, da bi toženec zamudil rok za odgovor. Toženec smiselno zatrjuje tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja, saj trdi, da so navedbe o domnevnih kršitvah hišnega reda neresnične, ter pojasnjuje svoje odnose s tožnico (povišanje najemnine, pregled sobe … ). Ne ve, zakaj ga sodišče ni zaslišalo.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev Navaja, da so toženčeve navedbe pavšalne in nedokazane. Vročitev sodnega pisanja je bila pravilna in zakonita. Pritožbene navedbe v zvezi z dejstvi o razmerju med pravdnima strankama in opredeljevanje do dejanskih navedb je neupoštevno, ker gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo, s stroškovno posledico.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 318. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

-da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati;

-da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

-da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6.Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotavljalo obstoj pogojev za izdajo zamudne sodbe in ugotovilo, da so ti izpolnjeni. Med predpostavkami za izdajo zamudne sodbe zakon določa tudi pravilno vročitev tožbe toženi stranki v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), ki jo toženec izpodbija v pritožbi, vendar pritožbeni očitki o nepravilni vročitvi tožbe niso utemeljeni.

7.Vročitev je bila opravljena v skladu z zahtevami tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP, ki so določene za primer, ko vročevalec ne more vročiti pisanja niti naslovniku osebno niti odraslemu članu gospodinjstva. V takem primeru se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec izroči pisanje pošti v kraju naslovnikovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Če naslovnik pisanja v petnajstdnevnem roku ne dvigne, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka.

8.Kot izhaja iz spisa (vročilnica, pripeta na list. št. 19), je bilo dne 14. 3. 2025 v hišnem predalčniku toženca puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se pisanje nahaja, ter opozorilo na 15-dnevni rok za prevzem. Sodno pisanje je bilo po izteku roka, dne 31. 3. 2025, puščeno v toženčevem hišnem predalčniku, s potekom roka pa je bila vročitev opravljena.

9.Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz je mogoče izpodbiti zgolj z določno ter z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s splošnim zanikanjem prejema sodne pošiljke ali z nepodprto navedbo, da je obvestilo iz hišnega predalčnika odstranila neznana oseba. Dokazno breme za izpodbijanje pravilnosti vročilnice nosi toženec, ki temu v obravnavanem primeru ni zadostil. Toženec ni predlagal niti enega dokaza, s katerim bi dokazoval svoje navedbe, tj. trditev o domnevno izmaknjenem obvestilu o vročitvi.

10.Ob obrazloženem je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožba (potem, ko se je po puščenem obvestilu v predalčniku petnajstdnevni rok za prevzem pošiljke iztekel 29. 3. 2025) tožencu pravilno vročena dne 29. 3. 2025 s fikcijo vročitve, 30-dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo pa se je iztekel dne 28. 4. 2025. Toženec odgovora na tožbo ni vložil v 30-dnevnem roku. Njegov odgovor, ki ga je vložil dne 29. 4. 2025, je bil tako vložen prepozno.

11.Zamudna sodba temelji na sistemu pozitivne litiskontestacije, kar pomeni, da mora sodišče šteti, da tožena stranka priznava vse dejanske navedbe tožeče stranke, ki jih je ta podala v tožbi.

Ker se torej šteje, da tožena stranka priznava v tožbi navedena dejstva, ta v zamudni sodbi ugotovljenim dejstvom ne more ugovarjati in zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Zato so nedopustne vse pritožbene navedbe, s katerimi toženec izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, med drugim navedbe o neresničnih izjavah sostanovalcev. Sodišče druge stopnje zato nanje ne odgovarja.

12.Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP. Odgovor tožnice na pritožbo ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Glede na to, da je toženec 29. 4. 2025 osebno pri sodišču vložil odgovor na tožbo, je še dodatno utemeljen zaključek, da mu je bilo sodno pisanje dejansko vročeno in je bil z njegovo vsebino seznanjen.

2Sodišče zato v takem primeru ne opravi glavne obravnave in ne izvaja dokazov zaradi ugotavljanja dejanskega stanja.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 318, 318/1, 318/1-1, 338, 338/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.