Jedro

Dolžnik bi moral svoje ugovorne navedbe konkretizirati in jih podkrepiti z dokazi, vendar tega kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni storil. Zato ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 23.06.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je pri pregledu računov ugotovil, da so določeni računi sporni in neusklajeni. Predlagal je, da po medsebojni uskladitvi terjatev z upnikom skleneta izvensodno poravnavo in da se v najkrajšem času tožbeni zahtevek umakne.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak po 2. odst. 53. člena ZIZ neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Dolžnik je v svojem ugovoru navedel le, da so nekateri računi sporni in neusklajeni, pri čemer "spornih" računov ni določno opredelil, prav tako pa tudi ni navedel, v čem je njihova neusklajenost. Dolžnik bi moral svoje ugovorne navedbe konkretizirati in jih podkrepiti z dokazi, vendar tega kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni storil. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).

Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še v okviru kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 55. člena ZIZ in 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).