Jedro

Zaradi zavarovanja zakonskega roka za vložitev zahteve po 67. členu zakona o zadrugah, se sklep upravnega organa, ki se je izrekel za nepristojnega za obravnavo te zahteve, po 4. odstavku 66. člena ZUP, odpravi, ker je že po njegovi izdaji Državni zbor sprejel obvezno razlago 67. člena zakona o zadrugah glede pristojnosti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Ministrstva za finance Republike Slovenije št. 434-7/93 z dne 30.6.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo vrnitve v last in posest nepremičnin, vpisanih pri vložku 536 k.o. ..., ki jih kot družbene uporablja in z njimi razpolaga Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Krško. V obrazložitvi navaja, da je zahtevo zavrgla, ker je predmet denacionalizacije lahko le zasebno premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi 3. in 4. člena zakona o denacionalizaciji (ZDEN), v navedenem primeru pa ne gre za tako premoženje, zato po določbah ZDEN ni podlage za uvedbo postopka za denacionalizacijo. Tožena stranka tudi naj ne bi bila po določbi 4. točke 1. odstavka 54. člena ZDEN pristojna za odločanje o denacionalizaciji podržavljenih nepremičnin, ki so bile v lasti finančnih organizacij, ampak je po tej določbi pristojna le za denacionalizacijo podržavljenih finančnih organizacij, to je podržavljenih osebnih in kapitalskih družb (kapitala). Tudi 67. člen zakona o zadrugah, na podlagi katerega tožeča stranka zahteva vrnitev podržavljenih nepremičnin, ne določa niti postopka niti organov, ki so pristojni o tem odločati. Ker upravni organ ni mogel ugotoviti kateri organ (upravni organ ali sodišče) je v tej zadevi pristojen odločati o zahtevku, je na podlagi 4. odstavka 66. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zahtevek zavrgel. Tožeča stranka v tožbi navaja, da so z izpodbijanim sklepom kršena pravila postopka. Tožeča stranka je na podlagi 67. člena zakona o zadrugah pri toženi stranki vložila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 536 k.o. .... Navedene nepremičnine, ki jih je Zadružna hranilnica in posojilnica kupila, so bile potem brezplačno prenešene na Jugoslovansko kmetijsko banko, ki jih je prodala Narodni banki Jugoslavije, ta pa jih je prenesla brez povračila na Službo družbenega knjigovodstva Slovenije. Glede na navedeno, torej neutemeljeno spremembo lastništva, pri tem pa ni pomembno ali se je tedaj lastninska pravica opredeljevala kot družbena lastnina s pravico uporabe ali pa kot lastninska pravica, je podana pravna podlaga za vrnitev navedenega premoženja. Ker se zakon o zadrugah glede postopka sklicuje na zakon o denacionalizaciji, je v tej zadevi pristojna odločati tožena stranka, kolikor pa je tožena stranka zavzela drugačno stališče, pa je po zakonu o denacionalizaciji stvarno pristojen odločati o tem zahtevku ustrezen občinski upravni organ in bi mu tožena stranka morala zadevo odstopiti. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki oziroma kolikor ta ne bi bila pristojna, pa naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v pristojno reševanje občinskemu upravnemu organu v Brežicah.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge, ki jih navaja že v izpodbijani odločbi.

Tožba je utemeljena.

Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin po 67. členu zakona o zadrugah. Ker iz navedenega zakona v času, ko je tožena stranka odločala o zahtevku ni bilo razvidno, kateri organ je pristojen za odločanje v navedenih zahtevah, prav tako pa se v zvezi z zahtevki iz navedene določbe zakon ni skliceval na uporabo zakona o denacionalizaciji, je bila v navedenem času na tem področju pravna praznina, ki pa jo je Državni zbor Republike Slovenije dne 22.4.1994 odpravil z obvezno razlago (Uradni list RS, št. 22/94), iz katere izhaja, da o zahtevah za denacionalizacijo premoženja, vloženih na podlagi 67. člena zakona o zadrugah, odločajo občinski upravni organi iz 1. do 3. točke 54. člena zakona o denacionalizaciji v upravnem postopku, v katerem se v procesnem in materialno-pravnem pogledu smiselno uporabljajo določbe zakona o denacionalizaciji. Po 4. odstavku 66. člena ZUP organ, ki je dobil vlogo in ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti, in ga takoj pošlje stranki.

Iz izpodbijane odločbe ni jasno razvidno ali je tožena stranka zavrgla vlogo tožeče stranke iz navedenega razloga ali zato, tako kot tudi v odločbi navaja, ker po določbah ZDEN ni podlage za uvedbo postopka za denacionalizacijo. Kolikor je tožena stranka zavrgla zahtevek na podlagi 4. odstavka 66. člena ZUP, potem je vsekakor odveč, da kot nepristojni organ v izpodbijani odločbi ugotavlja, da v tem primeru po določbah ZDEN ni podlage za uvedbo postopka za denacionalizacijo.

Sodišče je zato, da bi zavarovalo zakonski rok za vložitev navedene zahteve po 67. členu zakona o zadrugah, izpodbijani sklep, na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94), odpravilo.