10. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. s Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica na Z., na seji senata dne 29. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 123/2005 z dne 25. 1. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju št. I 2573/2002 z dne 22. 10. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku za izvršitev pravnomočne sodbe je prvostopenjsko sodišče ugovoru pritožnika (tedaj dolžnika) delno ugodilo in sklep o izvršbi delno razveljavilo, predlog za izvršbo pa zavrnilo v delu, ki se je nanašal na zakonske zamudne obresti od glavnice 22.140 SIT za čas pred 22. 11. 2002 in na zakonske zamudne obresti od glavnice 64.762,50 SIT za čas pred 25. 11. 2002. V preostalem delu je sodišče ugovor zavrnilo, ugovor tretjega zavrglo ter zavrnilo predlog za odlog izvršbe. Višje sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo. Sodišči sta se postavili na stališče, da je A. A. A. ista fizična oseba, ne glede na to, ali mislimo na odvetnika s pisarno na naslovu V. V., V. ali na občana s stalnim prebivališčem U. U. U., U.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, saj sodišča sicer strogo pazijo na pasivno legitimacijo oziroma na označbo firme gospodarske družbe in zavračajo zahtevke, v katerih je dolžnik na računih napačno označen, pri izpodbijani odločitvi pa sta sodišči od take sodne prakse odstopili in napačno odločili, da odvetniki niso gospodarski subjekti. Meni, da imajo odvetniki enak pravni položaj kot gospodarske družbe in samostojni podjetniki. Njihovo poslovno in zasebno premoženje naj se ne bi mešali, za obveznosti iz poslovanja pa naj bi primarno odgovarjali s svojim poslovnim premoženjem. Pritožnik navaja, da se račun upnika ni glasil na dolžnika kot odvetnika in tudi ne na dolžnika kot fizično osebo, ker na njem ni bil označen njegov pravi naslov. Sodišči naj bi tudi ravnali pristransko v korist upnika, vlog pa naj ne bi pošiljali na naslov dolžnika, ampak kar v odvetniško pisarno. Pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave naj bi mu bila kršena s tem, da sodišče ni upoštevalo vsebine njegove pritožbe ter jo je zavrnilo z nerazumnimi razlogi brez pravne utemeljitve. Stališče sodišča, da poslovno in zasebno premoženje odvetnika nista ločeni, naj bi pomenilo kršitev 14., 22., 23., 33., 49., 59. in 74. člena Ustave.

B.

3.Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. To velja glede njegovih navedb o pravilnem označevanju firm gospodarskih subjektov in o njihovi pasivni legitimaciji (pri čemer je njegov očitek o neskladju z uveljavljeno sodno prakso povsem pavšalen in ga ni bilo mogoče preizkusiti). Enako velja tudi za njegov očitek, da je napačno stališče sodišč, da poslovno in zasebno premoženje odvetnika nista ločeni oziroma da odvetnik ne odgovarja za svoje poslovne obveznosti primarno s svojim poslovnim premoženjem. Pritožnik sicer navaja, da so mu bile kršene človekove pravice iz 14., 22., 23., 33., 49., 59. in iz 74. člena Ustave, vendar z navedbami v ustavni pritožbi tega ne izkaže.

4.Pritožnik zatrjuje, da Višje sodišče ni upoštevalo vsebine njegove pritožbe ter da izpodbijani drugostopenjski sklep nima ustrezne obrazložitve, s tem pa naj bi mu bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Ta očitek ne drži. Višje sodišče je razumno obrazložilo svoje stališče, da gre za isto fizično osebo, ne glede na to, ali je mišljen odvetnik s pisarno na enem naslovu ali občan s stalnim bivališčem na drugem naslovu. Pojasnilo je tudi, da je prvostopenjsko sodišče v skladu z drugim odstavkom 140. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ) utemeljeno vročilo sklep o izvršbi na novem naslovu odvetniške pisarne oziroma na delovnem mestu.

5.Prav tako pritožnik zatrjevanih kršitev v tej ustavni pritožbi ne more utemeljiti z očitki o domnevnih kršitvah v pravdnem postopku, v katerem je bila izdana pravnomočna sodba, ki je izvršilni naslov v obravnavanem izvršilnem postopku.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić