Jedro

V prvem odstavku 125. člena ZFPPIPP je sicer res določeno, da je proti sklepu dovoljena pritožba, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. ZFPPIPP glede razodetne in pojasnevalne dolžnosti dolžnika določa le, da se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve obveznosti. Zato se glede izvedbe tega dokaza in nanj navezujoča pravna pravila oziroma pravna sredstva uporabljajo pravila ZPP. Ta v 235. členu določa, da če sodišče meni, da priča neutemeljeno odklanja pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja, izda sklep, s katerim izreče, da mora pričati. Zoper ta sklep ima pravico do pritožbe le priča, vendar ga lahko izpodbija šele v pritožbi zoper sklep o denarni ali zaporni kazni, izrečeni zaradi tega, ker ni hotela pričati ali odgovoriti na posamezno vprašanje.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo dolžniku, da v roku 8 dni po prejemu predloga upravitelja z dne 8. 6. 2016 da upravitelju pojasnila o dejstvih in okoliščinah, kot izhaja iz njegovega predloga z dne 8. 6.2016 (Pd 110), sicer ga bo sodišče kaznovalo, če bo presodilo, da njegovi razlogi niso upravičeni.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil in pritožbo tudi dopolnil. 3. Pritožba ni dopustna.

4. Iz zadeve izhaja, da je upravitelj 8. 6. 2016 na podlagi šestega odstavka 292. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP sodišču predlagal, da dolžnika s sklepom pozove, da v roku 8 dni poda odgovore/pojasnila na zastavljena vprašanja v točkah 1 do 16 vloge na Pd 110. 5. Sodišče prve stopnje je izdalo sedaj izpodbijani sklep, sklicujoč se na določbe petega in šestega odstavka 292. člena in šestega (ter sedmega) odstavka 384. člena ZFPPIPP, vse v zvezi z drugim odstavkom 241. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. V pravnem pouku je dolžnika poučilo o pravici do pritožbe v 15. dneh.

6. V prvem odstavku 125. člena ZFPPIPP je sicer res določeno, da je proti sklepu dovoljena pritožba, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. ZFPPIPP glede razodetne in pojasnevalne dolžnosti dolžnika (384. člen ZFPPIPP) določa le, da se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve obveznosti (primerjaj sedmi odstavek 384. člena ZFPPIPP). Zato se glede izvedbe tega dokaza in nanj navezujoča pravna pravila oziroma pravna sredstva uporabljajo pravila ZPP. Ta v 235. členu določa, da če sodišče meni, da priča neutemeljeno odklanja pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja, izda sklep, s katerim izreče, da mora pričati. Zoper ta sklep ima pravico do pritožbe le priča, vendar ga lahko izpodbija šele v pritožbi zoper sklep o denarni ali zaporni kazni, izrečeni zaradi tega, ker ni hotela pričati ali odgovoriti na posamezno vprašanje (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP, drugi in tretji odstavek 241. člena ZPP; glej še Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2010, stran. 455 in 467-468). Smiselno se to uporablja tudi za dolžnika v postopku osebnega stečaja (prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP). Ker torej zoper izpodbijani sklep po zakonu ni pritožbe, je višje sodišče pritožbo zavrglo, ne glede na pravni pouk izpodbijanega sklepa. Iz tega razloga višje sodišče na ostale pritožbene navedbe ne odgovarja.

7. Odločitev višjega sodišča temelji na 1. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 128. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.