Jedro

Ker so se navedbe tožeče stranke o dejstvih zaradi neprerekanja štele za priznane, njihovo dokazovanje niti ni bilo potrebno.

Tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti po sklenjeni naročniški pogodbi, aneksih in splošnih pogojih tožeče stranke, zato ji je sodišče prve stopnje pravilno naložilo, da to stori.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati 3.134,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.10.2021 dalje do plačila. Kar je zahtevala tožeča stranka več v znesku 51,91 EUR do vtoževane glavnice 3.186,56 EUR in krajšega izpolnitvenega roka, je zavrnilo (točka I izreka). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati 896,91 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. Kar je zahtevala tožeča stranka več in drugače glede izvršilnih stroškov in krajšega izpolnitvenega roka, je zavrnilo (točka II izreka).

2. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da navedbe tožeče stranke nikakor ne držijo, so neresnične in neverodostojne in jih ni moč dokazati zgolj na podlagi enostranskih dokazov. Kot je razvidno iz točke 5. in 6. obrazložitve, je tožeča stranka popolnoma neusklajena glede zneska, ki naj bi ji ga tožena stranka dolgovala. V sodbi so navedeni zneski tožeče stranke, za katere sploh ne ve, iz kje izhajajo in so popolnoma neutemeljeni. Opravi naj se narok in s tem pripomore, da dokaže, da je sodišče v zmoti. Sodišče jo je s to sodbo hudo oškodovalo, kršilo je materialno in procesno pravo.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji trditev tožeče stranke o dejstvih ni prerekala, zato jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznane (214. člen ZPP). Tudi sicer pa je ugotovilo, da so trditve tudi podkrepljene in dokazno podprte z listinami tožeče stranke. V točki 11 obrazložitve sodbe je kot nesporno ugotovilo dejansko stanje. Pritožnica v pritožbi zgolj pavšalno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, tudi sicer pa je s svojimi navedbami prepozna, ker bi jih morala navajati že v postopku na prvi stopnji (1. odst. 337. člena ZPP). Ker so se navedbe tožeče stranke o dejstvih zaradi neprerekanja štele za priznane, njihovo dokazovanje niti ni bilo potrebno. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da gre za enostranske dokaze. Iz točk 5 in 6 obrazložitve sodbe je razvidno, da je tožeča stranka umaknila tožbo glede zneska 51,91 EUR. Ker tožena stranka ni privolila v umik tožbe, je sodišče prve stopnje v tem delu zavrnilo tožbeni zahtevek. V tem delu tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo, zato podrobnejši odgovor ni potreben. Zgolj zato, ker je tožeča stranka zaradi napake pri izračunu obresti delno umaknila tožbo, pa še ni mogoče zaključiti, da je tožeča stranka popolnoma neusklajena glede zneska, ki naj bi ji ga tožena stranka dolgovala, kot to zmotno zaključuje tožena stranka.

6. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti po sklenjeni naročniški pogodbi, aneksih in splošnih pogojih tožeče stranke, zato ji je sodišče prve stopnje pravilno naložilo, da to stori. V pritožbi tožena stranka neutemeljeno navaja, da so v sodbi navedeni zneski, za katere ne ve, iz kje izhajajo in so neutemeljeni. Tožena stranka je sklenila pogodbo in anekse, zato bi se s svojimi obveznostmi lahko seznanila.

7. Sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Opravilo je pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo, na katerega pravilno vabljena tožena stranka ni pristopila, odsotnosti pa ni opravičila. Zato je neutemeljen njen predlog, naj se opravi narok in se ji omogoči, da dokaže, da je sodišče v zmoti.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem ugodilnem delu in odločitvi o stroških postopka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve 1. odst. 155. člena ZPP).