Jedro

Vrednost primernega stanovanja se ne všteva v premoženje tožeče stranke pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči. Znesek je zato potrebno odšteti od celotne vrednosti nepremičnin, katerih lastnica je tožnica.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem sklepu je sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I.), predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek o predlogu za začasno odredbo (II.) in tožeči stranki naložilo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 4.545,00 EUR in sodno takso za predlog za začasno odredbo v višini 30,00 EUR ter plačilo odložilo za 18 mesecev od pravnomočnosti tega sklepa (III.).

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka v obrazložitvi izpostavlja, da prejema minimalni dohodek - trenutno 402,18 EUR. Je lastnica nepremičnin v skupni vrednosti 19.304,64 EUR, zato bi bila upravičena tudi do denarne socialne pomoči, če bi zanjo zaprosila. Plačila sodne takse v višini 4.545,00 EUR ne bo zmogla, ne da bi bilo ogroženo njeno preživljanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre, Ur. l. Republike Slovenije št. 61/2010 s spremembami) so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati. V skladu s 27. členom ZSVarPre se do vključno leta, ki se sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 % DDV denarno socialna pomoč ne dodeli osebi, kateri premoženje upoštevano po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev presega cenzus. V skladu s prvim odstavkom 18. člena ZUPJS se v premoženje ne šteje stanovanje ali hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče do vrednosti primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se torej ne všteva v premoženje tožeče stranke pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči. Znesek je zato potrebno odšteti od celotne vrednosti nepremičnin, katerih lastnica je tožnica. Nič od navedenega sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni ugotovilo, niti ni poskušalo ugotavljati ali bi bila tožnica morda lahko upravičena do denarne socialne pomoči, če bi takšno vlogo podala. Zato odločitve sodišča ni mogoče preizkusiti in je potrebno pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da se opredeli do pravnorelevantnih okoliščin, na katere je opozorjeno v obrazložitvi tega sklepa (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).