Jedro

Po 2. odstavku 206. člena ZPP lahko sodišče odredi prekinitev postopka, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren ..., vendar v obravnavani zadevi za tak primer ne gre. Gre za vprašanje odškodninske odgovornosti in, kot utemeljeno opozarja tožnica v pritožbi, odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od navedenih vprašanj, zaradi katerih lahko sodišče odredi prekinitev postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in r a z v e l j a v i izpodbijani sklep.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo do pravnomočne rešitve kazenske zadeve, ki se vodi pri sodišču prve stopnje pod opr. št. K AA/2008 (kazenski postopek zoper toženko D. Č. zaradi istega dogodka).

Zoper sklep se pritožuje tožnica s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj iz njega ni mogoče ugotoviti, ali se kazenski postopek K AA/2008 nanaša na kaznivo dejanje toženke v zvezi s škodnim dogodkom, ko je pes v lasti V. Č., katerega je sprehajala D. Č., dne 4.10.2007 poškodoval tožnico. Opozarja, da sme sodišče prekiniti postopek, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. V konkretnem primeru pa odločba kazenskega sodišča ni predhodno vprašanje. Sodišče ima možnost, da v pravdnem postopku samo ugotovi dejansko stanje, saj ima za to ponujenih zadosti dokazov. Civilna odgovornost je tudi strožja od kazenske. Lastnik psa, zoper katerega ni vložena obtožba, je po Obligacijskem zakoniku (OZ) odgovoren za škodo, ki jo napravi njegov pes, kot to določa 158. člen. Popadljiv pes je nevarna žival. Ne obstajajo torej razlogi za prekinitev postopka, temveč celo obratno, razlogi za prioritetno obravnavanje te zadeve glede na starost tožnice 87 let. Pritožba je utemeljena.

V obravnavani pravdni zadevi tožeča stranka zoper toženo uveljavlja odškodnino za škodo, ki ji je dne 4.10.2007 nastala, ko jo je napadel pes pasme šarplaninec, ki jo je ugriznil in podrl na tla ter ji povzročil poškodbe; pes, ki jo je napadel, je last drugotoženke, na sprehod pa ga je peljala prvotoženka. Uveljavlja torej neposlovno odškodninsko odgovornost po 158. členu OZ, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči nevarna žival, odgovarja njen imetnik (1. odstavek), za škodo, ki jo povzroči domača žival, pa je odgovoren njen imetnik, razen če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo (2. odstavek). Po 2. odstavku 206. člena Zakona o pravnem postopku (ZPP) lahko sodišče odredi prekinitev postopka, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren ..., vendar v obravnavani zadevi za tak primer ne gre. Gre za vprašanje odškodninske odgovornosti in, kot utemeljeno opozarja tožnica v pritožbi, odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od navedenih vprašanj, zaradi katerih lahko sodišče odredi prekinitev postopka. Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep, ne da bi zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj za prekinitev postopka ni podlage. Sodišče prve stopnje bo pač moralo odločiti v obravnavani zadevi ne glede na potek morebitnega kazenskega postopka.