10. 3. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Franca Oblaka, Ljubljana, ki ga zastopa Vinko Šimc, odvetnik v Ljubljani, na seji 10. marca 2016

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 172/2013 z dne 27. 1. 2014 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alineje 33. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) je z odločbo z dne 26. 1. 2012 ugotovil, da ima pritožnik na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je bil hkrati poslovodja, od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011. Pritožbo zoper to odločbo je drugostopenjski organ Zavoda zavrnil z odločbo z dne 16. 4. 2012. Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov zahtevek za odpravo odločb Zavoda. Višje delovno in socialno sodišče pa je njegovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločbi Zavoda odpravilo. Oprlo se je na drugi odstavek 55. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/2000, 111/07 in 25/11 – ZMEPIZ), ki je urejal odjavo iz zavarovanja po uradni dolžnosti v primeru pravnomočne ugotovitve I. kategorije invalidnosti. Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo ugodilo reviziji Zavoda, spremenilo sodbo Višjega sodišča in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Navedlo je, da določbe o odjavi iz zavarovanja ne morejo vplivati na datum prenehanja zavarovalnega razmerja družbenika, ki ga ureja tretja alineja 33. člena ZPIZ-1. Po stališču Vrhovnega sodišča odjava iz zavarovanja sama po sebi ne more pomeniti prenehanja zavarovalnega razmerja. Pri tem se je Vrhovno sodišče sklicevalo tudi na svojo sodbo št. VIII Ips 240/2008 z dne 25. 5. 2010.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 22., 33. in 50. člena Ustave. Meni, da je odvzem pravice do invalidske pokojnine poseg v pravico do zasebne lastnine. Razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti naj bi logično pomenila tudi nesposobnost opravljati funkcijo poslovodje, zaradi česar naj družba tudi ne bi poslovala. Poudarja, da je namen pokojninske in invalidske zakonodaje, da zavarovanci, ki so plačevali prispevke in so delovno nezmožni, pridobijo pravico do invalidske pokojnine. S tem se zagotavljajo pričakovalne pravice zavarovanca, ki izhajajo iz plačevanja prispevkov, ter njegovo preživetje oziroma dostojno življenje, kar je ena od funkcij socialne države. Izpodbijani sodbi očita arbitrarnost zaradi neupoštevanja namena pokojninske zakonodaje.

3.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alineje 33. člena ZPIZ-1, po kateri se zavarovalno razmerje družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba družbe, zaključi z dnem izbrisa iz sodnega registra. Zatrjuje njeno neskladje s 33. in 50. členom Ustave.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Izpodbijani predpis v času vložitve pobude ni več veljal. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS bi lahko Ustavno sodišče odločalo o ustavnosti izpodbijane določbe ZPIZ-1, če bi pobudnik izkazal, da niso bile odpravljene posledice njene protiustavnosti in da so izpolnjeni drugi pogoji za odločanje o ustavnosti navedene določbe.

6.Izpodbijana določba ZPIZ-1 ni učinkovala neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih pa ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da pobudnik očitkov o protiustavnosti tretje alineje 33. člena ZPIZ-1, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru, v postopku pred pristojnim sodiščem ni izčrpal po vsebini. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena v zvezi s tretjim odstavkom 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik