Jedro

Oškodovanec kot zasebni tožilec je upravičenec do povrnitve stroškov zastopanja v kazenskem postopku. Naložitev plačila stroškov na fiduciarni račun odvetnika le podkrepi razlago izvršilnega naslova, da je do povračila stroškov upravičena oškodovanka kot tožilka, torej upnica v tem izvršilnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep o predlogu za izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izvršbo z dne 13. 4. 2016. 2. Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnica je predlagala izvršbo zaradi izterjave stroškov kazenskega postopka na podlagi dveh izvršilnih naslovov, in sicer sodbe Okrajnega sodišča v Krškem I K 20522/2012 z dne 7. 4. 2014 in sklepa istega sodišča z isto opravilno številko z dne 17. 12. 2014. Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrglo po tem, ko ga upnica po pozivnem sklepu z dne 15. 4. 2016 ni dopolnila z navedbo pravega upnika, ki je po stališču sodišča njen pooblaščenec. V navedenem kazenskem postopku je namreč upnica nastopala v vlogi oškodovanke kot tožilke in jo je po pooblastilu zastopal odvetnik AA.

5. Načelo formalne legalitete zavezuje izvršilno sodišče, da izvrši terjatev iz izvršilnega naslova, tako kot se glasi, pri čemer ni upravičeno presojati pravilnosti oziroma zakonitosti izvršilnega naslova. Preizkusiti pa mora skladnost izvršilnega zahtevka z izvršilnim naslovom in primernost le-tega za izvršbo (21. člen ZIZ), tudi glede legitimacije strank. V konkretnem primeru je glede vprašanja stvarne legitimacije na aktivni strani treba izhajati iz vsebine odločitve v izreku izvršilnega naslova, upoštevaje tudi določbe Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in sodno prakso pri odločanju v kazenskih zadevah.

6. Če sodišče spozna obdolženca za krivega, v sodbi izreče, da je dolžan povrniti stroške kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), med katere na podlagi 7. točke prvega odstavka 92. člena ZKP sodijo tudi nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca kot tožilca. Oškodovanec kot tožilec, ki je v pooblastilnem razmerju z odvetnikom, mora na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP plačati nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca, kar pa ne pomeni, da jih bo tudi dokončno kril sam. Oškodovanec kot zasebni tožilec je torej upravičenec do povrnitve stroškov zastopanja v kazenskem postopku.(1)

7. V IV. točki izreka sodbe z dne 7. 4. 2014 je na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP izrečeno, da je obdolženka dolžna plačati potrebne izdatke in nagrado pooblaščenca oškodovanke v znesku 977,58 EUR. V izreku sicer ni izrecno navedeno, komu je dolžna plačati ta znesek, vendar pa tudi ni odločeno, da ga je dolžna plačati pooblaščencu. Zaključek sodišča prve stopnje, da je iz vsebine izreka mogoče brez dvoma ugotoviti, da gre za obveznost plačila izdatkov in nagrade upničinega pooblaščenca, torej da ga je treba plačati pooblaščencu, je zato nepravilen. Izrek je namreč, upoštevaje prikazano ureditev in sodno prakso, treba razumeti tako, da je obdolženki (dolžnici v tem postopku) naloženo plačilo navedenih stroškov oškodovanki kot tožilki (upnici v tem postopku).

8. Sodišče prve stopnje je svoje stališče, da je dolžnica dolžna nagrado in izdatke plačati pooblaščencu, utemeljilo še z vsebino izreka drugega izvršilnega naslova, to je sklepa z dne 17. 12. 2014, kar tudi ni pravilno. Pojasniti je treba, da je z drugim sklepom odločeno le o višini stroškov na podlagi drugega odstavka 93. člena ZKP, ne pa tudi o temelju, o čemer je odločeno v sodbi z dne 7. 4. 2014. Navedba, da je obdolženka dolžna plačati v 8 dneh stroške, odmerjene na 197,50 EUR, odvetniku AA na njegov fiduciarni račun, lahko pomeni le, na kateri račun je dolžna izvesti plačilo, ne pa, da je pooblaščenec upravičenec do plačila. Fiduciarni račun odvetnika je namreč poseben transakcijski račun, na katerem odvetnik ali odvetniška družba ločeno od poslovnega računa zbira in hrani sredstva svojih strank, odvetnik pa mora na podlagi 9.a člena Zakona o odvetništvu skleniti pogodbo o vodenju fiduciarnega računa. Naložitev plačila stroškov na fiduciarni račun odvetnika torej lahko le podkrepi razlago prvega izvršilnega naslova, da je do povračila stroškov upravičena oškodovanka kot tožilka, torej upnica v tem izvršilnem postopku.

9. Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo s sklepom z dne 15. 4. 2016 upnico nepravilno pozivalo k popravi predloga za izvršbo zaradi navedbe pooblaščenca, odvetnika AA, kot upnika v izvršilni zadevi, posledično je tudi nepravilno zavrglo predlog za izvršbo, ker je pooblaščenec vztrajal pri vloženem predlogu. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je opredelilo do vprašanja, kdo je upravičen do povrnitve stroškov, ali obdolženec ali njegov zagovornik, in v več odločbah zavzelo stališče, da je do njihove povrnitve upravičen obdolženec, ki ima zagovornika po pooblastilu, in ne zagovornik (prim. sodbi I Ips 39302/2010-48 z dne 30. 8. 2012, I Ips 54829/2010-41 z dne 14. 6. 2012, sklep I Ips 84030/2010-128 z dne 30. 5. 2013).