Jedro

Čeprav predlagateljico zaradi odvzete poslovne sposobnosti zastopa skrbnik kot zakoniti zastopnik, lahko predlagateljica samostojno pooblasti za zastopanje v postopku za vrnitev odvzete poslovne sposobnosti tudi koga drugega. V ta namen zadošča njena procesna sposobnost, ki ji jo priznava 2. odstavek 45. člena ZNP. Takšno pooblastilo namreč učinkuje le v tem postopku, zato se veljavnost pooblastila presoja po procesnem in ne po materialnem pravu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo pooblaščenca predlagateljice z dne 27.1.2006, ker pooblaščenec v odrejenem roku ni predložil ustreznega pooblastila.

Pooblaščenec predlagateljice se je proti navedenemu sklepu pravočasno pritožil. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge, posebej pa na napačno uporabo materialnega prava. Poudarja, da se za vrnitev poslovne sposobnosti smiselno uporabljajo zakonska določila, ki veljajo za odvzem poslovne sposobnosti. Predlog za uvedbo postopka lahko zato vloži tudi oseba, o kateri se vodi postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga. Ta sposobnost pri predlagateljici ni spremenjena, odkar je dopolnila 18 let. Sodišče bi se pred izdajo sklepa o tem moralo prepričati, ne pa da je brez opore v zakonu njeno vlogo zavrglo. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

V postopku za vrnitev poslovne sposobnosti se po 2. odstavku 54. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; Ur.l. SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur.l. RS, št. 87/02 in 131/03) smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo v postopku za odvzem poslovne sposobnosti, razen

52. člena ZNP, ki ureja pravico do izrednih pravnih sredstev. Po 2. odstavku 45. člena ZNP lahko predlog za uvedbo postopka vloži tudi oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga. Navedeno zakonsko določilo torej daje predlagateljici ne le položaj formalne udeleženke v postopku, ampak ji obenem priznava procesno sposobnost, čeprav ji je bila poslovna sposobnost odvzeta. Gre za izjemo od splošnega pravila, po katerem so procesno sposobne samo osebe, ki so popolnoma poslovno sposobne.

Potemtakem bi predlagateljica lahko sama predlagala uvedbo postopka za vrnitev odvzete poslovne sposobnosti, vendar je v obravnavanem primeru tak predlog v njenem imenu vložil njen pooblaščenec. Sodišče prve stopnje je njegovo vlogo z dne 27.1.2006 napačno ocenilo kot nepopolno. Čeprav predlagateljico zaradi odvzete poslovne sposobnosti zastopa skrbnik kot zakoniti zastopnik, lahko predlagateljica samostojno pooblasti za zastopanje v tem postopku tudi koga drugega.

V ta namen zadošča njena procesna sposobnost, ki ji jo priznava 2. odstavek 45. člena ZNP. Takšno pooblastilo namreč učinkuje le v tem postopku, zato se veljavnost pooblastila presoja po procesnem in ne po materialnem pravu.

Sodišče prve stopnje je pri odločanju izhajalo iz zmotnega materialnopravnega izhodišča, da bi moral pooblastilo, ki ga je predlagateljica za zastopanje v tem postopku dala pooblaščencu, odobriti njen skrbnik. Izpodbijani sklep, ki predlagateljici odreka procesno legitimacijo, je torej nepravilen in nezakonit. Obenem pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je predlagateljica sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga. Če bi se izkazalo, da predlagateljica te sposobnosti nima, bi sodišče prve stopnje njen predlog sicer moralo zavreči, kljub temu pa bi v skladu z 2. odstavkom 22. člena ZNP moralo nadaljevati postopek po uradni dolžnosti.

Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 36/04 - ur.p.p.) v zvezi s 37. členom ZNP razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek.

Sodišče prve stopnje bo moralo najprej preveriti, ali je predlagateljica sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga, nato pa odločiti o vrnitvi njene poslovne sposobnosti, bodisi po njenem predlogu, bodisi po uradni dolžnosti.