Jedro

Zakon o pravdnem postopku pojma "opravičen razlog" ni natančneje opredelil. Gre za pravno nedoločen pojem (pravni standard), ki je del materialnopravne podlage sodne odločbe. Presoja, ali je opravičen razlog v danem primeru podan, je zato del materialnopravnega preizkusa.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje s tem, da se sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 13.2.1997, opr. št. Pg 606/96 in sklep o zaključku pripravljalnega naroka razveljavita.

Obrazložitev

Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal s sodbo zaradi izostanka dne 13.2.1997, je treba glede na prvi odstavek 498. člena ZPP ves nadaljnji postopek na podlagi pravnih sredstev, vključno s postopkom za vrnitev v prejšnje stanje, izvesti po določbah ZPP 1977. Tožena stranka ni do konca naroka pristopila na pripravljalni narok dne 5.7.1997, čeprav je bila pravilno vabljena. Zato je sodišče izdalo sodbo zaradi izostanka.

Tožena stranka je predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Zatrjevala je, da je na narok zamudila iz opravičenega razloga - med potjo na sodišče se je na avtomobilu predrla zračnica.

Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, njegovo odločitev je pritožbeno sodišče potrdilo.

Sklep sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo. V njej uveljavlja vse revizijske razloge. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sklep pritožbenega sodišča spremeni, podrejeno pa, naj ga razveljavi in mu zadevo vrne v novo odločanje.

Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožeča stranka nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo pa se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče je najprej preizkusilo, ali je v postopku prišlo do kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (386. člen ZPP 1977). Ugotovilo je, da ni.

Vrnitev v prejšnje stanje je dovoljena le, če obstaja za to opravičen razlog (prvi odstavek 117. člena ZPP 1977). Zakon o pravdnem postopku pojma "opravičen razlog" ni natančneje opredelil. Gre za pravno nedoločen pojem (pravni standard), ki je del materialnopravne podlage sodne odločbe. Presoja, ali je opravičen razlog v danem primeru podan, je zato del materialnopravnega preizkusa izpodbijanega sklepa. Ta preizkus pa opravi revizijsko sodišče tudi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP 1977), če vlagatelj revizije na zmotno uporabo materialnega prava ne pokaže. Tožena stranka tega namreč ni storila. Rekla je sicer, da uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava, ni pa povedala, v čem naj bi do nje prišlo. Nasploh je navajala v reviziji samo razne dejanske okoliščine, kar sploh ni revizijski razlog (tretji odstavek 385. člena ZPP 1977), pri tem pa se niti niso nanašale na zamujen prihod na sodišče. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka zamudila pripravljalni narok prav zaradi tega, ker je na avtomobilu počila zračnica. Te dejanske ugotovitve pritožbeno sodišče ni ocenilo kot zmotne. Čim je sodišče prve stopnje vlagatelju predloga za vrnitev v prejšnje stanje verjelo, zakaj je do zamude prišlo, mu (vlagatelju) ni bilo treba še naprej dokazovati vzroka zanjo. Zato je treba omenjeno dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje pri odločitvi o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje upoštevati.

Presoditi je (bilo) treba samo še, ali je omenjeni dogodek opravičen razlog iz prvega odstavka 117. člena ZPP 1977 za zamudo pripravljalnega naroka. Po mnenju revizijskega sodišča je. Takšnega dogodka namreč tožena stranka ni zakrivila niti ga ni mogla vnaprej predvideti. To pa pomeni, da je treba predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka zamudila narok za glavno obravnavo iz objektivno opravičenih razlogov. Ne glede na to je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Pri tem se je sklicevalo na subjektivne okoliščine na strani tožene stranke, ki naj bi bile v tem, da sodišču ni sporočila možnosti, da bo narok za glavno obravnavo zamudila, čeprav je imela v bližini telefon. Kako naj bi takšno obvestilo na (možno) zamudo in njene procesnopravne posledice vplivalo, sodišče ni pojasnilo. Morda je menilo, da bi obvestilo o opravičenem razlogu za zamudo preprečilo izdajo sodbe zaradi izostanka.

ZPP 1977 nima določbe, ki bi toženi stranki v situaciji, v kakršni se je znašla na poti na sodišče, nalagala dolžnost, da sodišče obvesti o možni zamudi, s sankcijo, da ne bo mogla uspešno zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, če to opusti. S sklicevanjem na subjektivne okoliščine na strani tožene stranke je imelo sodišče prve stopnje morda v mislih subjektivno teorijo, ki prevladuje pri odstranjevanju škodljivih posledic prekluzije, do katere pride zaradi zamude roka ali naroka (primerjaj: Juhart, "Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije" v izdaji Univerzitetne založbe v Ljubljani, str. 219 točka II/1 ter str. 214, zadnji odstavek). Če je imelo v mislih omenjeno teorijo, jo je zmotno razlagalo. Opravičeni vzroki za zamudo po omenjeni teoriji so tiste okoliščine, ki jih stranka, ki je prišla v zamudo, ni zakrivila. Pri tem upošteva sodišče vse okoliščine primera, tudi osebne lastnosti stranke. Vse to pa se nanaša na okoliščine, ki so vzrok zamude, v obravnavanem primeru na predrtje zračnice, ne pa na ravnanje stranke po nastanku vzroka zamude. Tudi če bi toženec uporabil telefon in sporočil sodišču oviro za pravočasen prihod na sodišče, bi do zamude prišlo in bi sodišče kljub opravičilu lahko izdalo sodbo zaradi izostanka. Tudi v takšnem primeru bi šele morebitni sledeči postopek za vrnitev v prejšnje stanje pokazal, ali je toženec zamudil narok (izostal z njega) iz opravičenih razlogov.

Glede na vse navedeno je revizijsko sodišče na podlagi četrtega odstavka 400. člena ZPP 1977 v zvezi s prvim odstavkom 395. člena ZPP 1977 reviziji ugodilo in v skladu z drugim odstavkom 117. člena ZPP 1977 odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa.