Jedro

Pri hipotekarni tožbi je potrebno tožbeni zahtevek postaviti tako, da je toženec dolžan priznati, da je tožnik upravičen zahtevati poplačilo svoje terjatve iz zastavljene nepremičnine in dopustiti poplačilo z izvršbo na nepremičnino.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 1.174,13 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev te obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki priznati obstoj njene terjatve in dopustiti poplačilo glavnice 36.247,29 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in obračunov zamudnih obresti 630,68 EUR, z obrestmi od 7. 2. 2013 do plačila, iz kupnine, pridobljene v izvršilnem postopku s prodajo zastavljene nepremičnine, parc. št. 444/14 k. o. X., ID znak 000. Sklenilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške pravdnega postopka v višini 2.693,85 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Tožena stranka v pravočasni pritožbi zoper v uvodu navedeno sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi (pravilno: spremeni) ter tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje, v vsakem primeru pa da toženi stranki prizna stroške tega pritožbenega postopka. Opozarja, da se prvo sodišče o njenem predlogu za stransko intervencijo dolžnika A., d.o.o., ki ga je podala z vlogo z dne 2. 12. 2014, ni izreklo, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka. Tožena stranka se glede pravno poslovnega razmerja med tožečo stranko in družbo A., d. o. o. ne more opredeljevati, zato je tudi predlagala stransko intervencijo družbe A., d.o.o. Vsebina listine z dne 21. 1. 2013, ki jo je podpisala in žigosala družba A., d.o.o. ne utemeljuje zaključka sodišča o obstoju terjatve v višini 36.247,29 EUR. Družba A., d. o. o. je namreč zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 17654/2013 z dne 11. 2. 2013 vložila ugovor, na podlagi katerega je sodišče dne 27. 4. 2013 izdalo sklep, s katerim je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, ki se nanaša na glavnico v višini 8.440,92 EUR. Glede navedenega zneska terjatev do zaključka tega postopka ni pravnomočno ugotovljena. Stečajni upravitelj je sicer priznal terjatev v višini 8.440,92 EUR, vendar pa to ni pravnomočno ugotovljena terjatev, na podlagi katere bi lahko sodišče zaključilo, da se tudi v tem delu ugodi tožbenemu zahtevku. Vztraja pri ugovoru, da je praksa, na katero se tožeča stranka pri oblikovanje tožbenega zahtevka sklicuje, relativno stara in tako ni mogoče sprejeti pravnega naziranja, da gre za novejšo sodno prakso.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo, pri tem pa ni storilo niti v pritožbi zatrjevanih niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev. Svojo odločitev je tudi zanesljivo obrazložilo, zato višje sodišče v izogib nepotrebnemu ponavljanju kot pravilne sprejema razloge sodišča prve stopnje, v nadaljevanju pa še odgovarja na pritožbene trditve tožene stranke.

6. S pripravljalno vlogo z dne 4. 12. 2014 je tožena stranka predlagala, da sodišče o pravdi obvesti družbo A., d. o. o. 7. Obvestilo o pravdi se opravi s posebno vlogo preko sodišča in vsebinsko pomeni seznanitev tretjega z dejstvom, da teče spor, v katerem ima lahko izdana odločba posredni pravni učinek na obveščenega. Obveščeni se lahko, če so zato podane predpostavke, vključi v pravdo kot stranski intervenient. Na drugi strani pa si tako stranka zagotovi t.i. intervencijski učinek izdane sodbe, če se obveščeni pravde ne bo udeležil.(2) Sodišče prve stopnje je navedeno družbo v skladu z 204. členom ZPP z dopisom z dne 4. 9. 2015 obvestilo o začeti pravdi ter da se v pravdo lahko vključi kot stranski intervenient. Družba A., d. o. o. izjave o vstopu v pravdo ni podala, zato prvo sodišče o stranski intervenciji družbe A. d.o.o. na strani tožene stranke ni moglo odločati.

8. Tožeča stranka kot hipotekarni upnik v predmetni zadevi zahteva, da sodišče toženi stranki kot zemljiškoknjižnemu lastniku obremenjene nepremičnine in kot hipotekarnemu dolžniku, ki ni obenem tudi osebni dolžnik, naloži, da je dolžan priznati obstoj terjatve in dopustiti poplačilo te terjatve iz kupnine, pridobljene v izvršilnem postopku s prodajo zastavljene nepremičnine.

9. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 18. 4. 2011 med strankami B., d. o. o. kot prodajalcem in zastavnim upnikom, A., d. o. o. kot kupcem in dolžnikom, ter C. C. in D. D. kot zastaviteljema, ustanovljena maksimalna hipoteka v višini 70.000,00 EUR na nepremičnini z ID znakom 000, z namenom zavarovanja terjatve tožeče stranke, nastale na podlagi pravno poslovnega sodelovanja med tožečo stranko in družbo A. d.o.o. Terjatev v višini 36.247,29 EUR izvira iz sklenjene kupoprodajne pogodbe št. V 13/2009 z dne 13. 3. 2019 z aneksom, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in kupcem A., d. o. o. in na podlagi katere je bilo družbi A., d. o. o. dobavljeno blago. Tožena stranka je lastninsko pravico na zastavljeni nepremičnini pridobila leto in pol po vknjižbi maksimalne hipoteke v zemljiško knjigo.

10. V skladu s teorijo(3) in novejšo sodno prakso(4) je stališče sodišča prve stopnje, da je pri hipotekarni tožbi potrebno tožbeni zahtevek postaviti tako, da je toženec dolžan priznati, da je tožnik upravičen zahtevati poplačilo svoje terjatve iz zastavljene nepremičnine in dopustiti poplačilo z izvršbo na nepremičnino.

11. V skladu s prvim odstavkom 153. člena SPZ lahko upnik s hipotekarno tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda, če dolžnik terjatve ne plača v roku. Zmotno je stališče pritožbe, da bi morala biti terjatev tožeče stranke zoper osnovnega dolžnika družbo A., d. o. o. pravnomočno ugotovljena.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno in prepričljivo obrazložilo podlago in višino terjatve. Terjatev izvira iz osnovnega dolžniško upniškega razmerja zavarovanega z maksimalno hipoteko. Na podlagi določilo 164. člena SPZ, ki predstavlja pravno podlago tožbenega zahtevka, se hipoteka lahko ustanovi tudi tako, da se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovanje terjatve jamči nepremičnina (maksimalna hipoteka). Tožeča stranka je tožbi predložila račune, ki so bili dolžniku izdani za dobavljeno blago, iz katerih so razvidni tako datumi zapadlosti posamezne terjatve kot tudi njena višina. Tožena stranka predloženim računom specificirano ni ugovarjala. Višino terjatve potrjuje tudi dopis z dne 21. 1. 2013, iz katerega izhaja, da je zakoniti zastopnik družbe A., d. o. o. s podpisom in žigom potrdil obstoj terjatve tožeče stranke do navede družbe v višini 36.247,29 EUR, prav tako pa tudi iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, izdelanega v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika, izhaja, da je bila tožeči stranki terjatev v celoti priznana.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Po prvem odstavku 165. člena ZPP v primerih, ko pritožbeno sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči o stroških, ki so nastali v postopku v zvezi z njim. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP), ki znašajo 1.174,13 EUR.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Glej L. Ude: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 283. Op. št. (3): Glej Juhart, Tratnik, Venčur: Starno pravo, GV založba, Ljubljana, 2007, stran 444; dr. Miha Juhart: Hipoteka in neposredna izvršljivost, Pravni letopis, 2008, stran 25; M. Juhart in soavtorji, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 689. Op. št. (4): Glej odločbe: sodba VSL II Cp 3016/2015, VSC sodba in sklep Cpg 128/2014, VSC sodba 326/2016.