Jedro

Tožnik ob zaposlitvi kot kandidat za policista očitno še ni imel potrebnih znanj policista. Zaposlil se je ravno zato, da te pogoje pridobi, saj je bila nenazadnje v pogodbi o zaposlitvi z dne 26. 11. 2007 predvidena tudi posebna možnost prenehanja delovnega razmerja že s 5. 5. 2008, če pred tem ne bo uspešno opravil praktičnega usposabljanja. Navedeno pa pojmovno izključuje možnost opravljanja pripravništva, saj naj bi delavec že izpolnjeval pogoje za opravljanje dela, za katerega se zaposli kot pripravnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom odločilo: I. da se dopusti sprememba tožbe; II. da se postopek delno ustavi; III. da se odločbi tožene stranke št. ... z dne 26. 10. 2016 in št. ... z dne 18. 1. 2017 kot nezakoniti razveljavita; IV. da se ugotovi, da je tožnik z dnem 1. 4. 2012 napredoval za en plačni razred in mu pravica do 22. plačnega razreda pripada od 1. 4. 2014 dalje; V. da mu je tožena stranka dolžna v roku 8 dni obračunati razliko v plači od 1. 4. 2014 do 30. 11. 2015 z upoštevanjem 22. plačnega razreda, ter mu izplačati premalo izplačano plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila. V VI. točki izreka je zavrnilo del obrestnega zahtevka, v VII. pa je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku v 8 dneh povrniti stroške postopka v znesku 637,50 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka do plačila.

2. Tožena stranka se pritožuje zoper III., IV. V. in VII. točko izreka navedene odločbe iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je sodišče napačno presodilo, da se obdobje od 3. 12. 2007 do 2. 6. 2008, ki je bilo predmet pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 11. 2017, šteje za strokovno usposabljanje po četrtem odstavku 5. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi. Vztraja, da je šlo za pripravništvo, ki se izvzame iz napredovalnega obdobja. Iz pogodbe o zaposlitvi, ki je bila nato sklenjena za čas od 2. 6. 2008 dalje, izhaja, da je tožnik predhodno zaključil usposabljanje po programu in opravil izpit za izvajanje policijskih pooblastil, ter da lahko šele od 3. 6. 2008 samostojno izvaja naloge policista. Strokovno usposabljanje je možno le na področju, kjer delavec naloge že samostojno opravlja. Tožnik pred sklenitvijo pogodbe z dne 21. 11. 2007 ni imel delovnih izkušenj in je šlo za njegovo prvo zaposlitev. Sodišče je napačno navedlo, da ni šlo za prvič sklenjeno delovno razmerje. Stranki o tem nista nič navajali. Če se je to sodišču zdelo pomembno, bi moralo to raziskati. Sodišče se do vsebine usposabljanja sploh ni opredeljevalo, tudi ne do navedb in dokazov o mentorstvu in pripravniški plači v času usposabljanja. Tožniku je bil določen količnik v višini 1,61, kar znaša 70 % plače delovnega mesta policist v nazivu policist III (šifra ...). Da ne gre za pripravništvo, je ugotovilo predvsem na podlagi 67. b člena ZPol in 68. člena ZJU. Tožena stranka izpostavlja še določila ZJU, ki se nanašajo na pripravništvo, npr. 107. člen ZJU glede programa. Relevanten je tudi 45. člen ZODPol. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zahtevek zavrne oziroma, da izpodbijani del sodbe razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo odločilna dejstva ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Strinja se z odločilnimi ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo sodno prakso v podobnih primerih (npr. Pdp 257/2017, Pdp 124/2018), kjer je bilo že zavzeto stališče, da se zaposlitev kandidata za policista ne šteje za pripravništvo. Po četrtem odstavku 5. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 41/1994 in nasl.) se v napredovalno obdobje ne všteva čas pripravništva, kar je bila podlaga za izdajo izpodbijanih odločb tožene stranke, s katerima je bila dokončno zavrnjena zahteva tožnika, naj se mu delo v času od 3. 12. 2007 do 2. 6. 2008 šteje v napredovalno obdobje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v navedenem času ni šlo za pripravništvo, je tožbenemu zahtevku iz naslova napredovanja utemeljeno ugodilo.

7. Stranki sta 26. 11. 2007 sklenili pogodbo o zaposlitvi za delo kandidat za policista za varovanje zunanje meje Evropske unije, za določen čas od 3. 12. 2007 do 5. 5. 2008 in od 6. 5. 2008 do 2. 6. 2008, zaradi usposabljanja po Programu usposabljanja delavcev policije za varovanje zunanje meje EU in priprave na izpit za izvajanje policijskih pooblastil. Plača je bila določena v količniku 1,61. Pogodba se torej ni glasila na pripravništvo, niti ni bila plača v njej določena npr. na način 70 % plače delovnega mesta policist (šifra ...). Dne 2. 6. 2008 sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi, v kateri sta ugotovili, da je tožnik uspešno zaključil izobraževanje po navedenem programu in opravil izpit za izvajanje policijskih pooblastil. Pogodbo sta sklenili za določen čas od 3. 6. 2008 do 2. 6. 2013, za delo v skupini za varovanje državne meje, delovno mesto policist – NDM. Za presojo pripravništva niso odločilne omenjene okoliščine mentorstva, programa ter izpita, četudi te institute vsebujejo tudi določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl.) in Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.), ki se nanašajo na pripravništvo.

8. Po 120. členu ZDR se z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Po 122. členu ZDR mora delodajalec v času trajanja pripravništva pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se določi trajanje in potek pripravništva ter program, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva. Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe. Podobne določbe vsebuje tudi ZJU. V 106. členu določa, da se za pripravnika sprejme oseba, ki prvič sklene delovno razmerje in se usposablja za opravljanje dela. Pripravnik se sprejme v delovno razmerje za določen čas trajanja pripravniške dobe. V 107. členu ZJU določa, da se pripravnik v času pripravniške dobe usposablja po določenem programu, ter da mentor določi individualni program usposabljanja pripravnika, v katerem določi osebe, ki spremljajo delo pripravnika v posameznih obdobjih. Po končani pripravniški dobi izdelajo mentor in osebe, ki so spremljale pripravnikovo delo, pisna mnenja.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz navedb strank ne izhaja, da bi tožnik 3. 12. 2007 prvič sklenil delovno razmerje. Stranski o tem nista nič navajali. Tožena stranka tako prvič šele v pritožbi navaja, da je šlo za tožnikovo prvo zaposlitev in sodišču očita, zakaj tega dejstva ni raziskalo, če ga je štelo za pomembnega. Vendar pa sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo zgolj na navedeno dejstvo. Upoštevalo je tudi druge relevantne okoliščine ter pravilno zaključilo, da tožena stranka v zvezi s tožnikovo zaposlitvijo, ki je temeljila na pogodbi o zaposlitvi, ki se ni sklicevala na pripravništvo, ni dokazala, da bi po vsebini vendarle šlo za izvajanje pripravništva.

10. Tožnik ob zaposlitvi kot kandidat za policista očitno še ni imel potrebnih znanj policista. Zaposlil se je ravno zato, da te pogoje pridobi, saj je bila nenazadnje v pogodbi o zaposlitvi z dne 26. 11. 2007 predvidena tudi posebna možnost prenehanja delovnega razmerja že s 5. 5. 2008, če pred tem ne bo uspešno opravil praktičnega usposabljanja. Navedeno pa pojmovno izključuje možnost opravljanja pripravništva, saj naj bi delavec že izpolnjeval pogoje za opravljanje dela, za katerega se zaposli kot pripravnik.

11. Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo, da je v uvodu pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2007 kot podlaga sklenitve naveden 67.b člen Zakona o policiji (ZPol, Ur. l. RS, št. 49/1998 in nasl.), ki se ne sklicuje na pripravništvo, pač pa določa, da se za opravljanje nalog varovanja zunanje meje EU in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi varuje policija, lahko z osebo sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas do pet let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje. Uvod pogodbe o zaposlitvi se sklicuje tudi na 68. člen ZJU, ki ureja sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar pa v pogodbi o zaposlitvi ni natančneje določeno, za kateri primer gre (v 4. točki prvega odstavka je npr. določen primer - za opravljanje pripravništva ali druge podobne oblike teoretičnega in praktičnega usposabljanja). V 67.b členu ZPol je določeno tudi, da oseba v enem letu po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi opravi izpit za izvajanje policijskih pooblastil, sicer ji delovno razmerje preneha. Tudi Program usposabljanja delavcev policije za varovanje zunanje meje EU in priprave na izpit za izvajanje policijskih pooblastil (B4) se v uvodu sklicuje na 67. b člen ZPol, poleg tega pa tudi na 101. in 109. člen ZPol, iz katerih pa prav tako ne izhaja podlaga pripravništva. Tega (splošnega) programa tudi ni mogoče upoštevati kot program v smislu 107. člena ZJU, ki bi bil pripravljen posebej za pripravnika.

12. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnikovo usposabljanje, ki se je sicer zaključilo z opravljanjem izpita, šteti kot teoretično in praktično usposabljanje, ki je eden od dopustnih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki pa obenem ni izenačen s pripravništvom (4. točka prvega odstavka 68. člena ZJU). Sporno usposabljanje je bil dolžan opraviti vsak kandidat za policista za varovanje zunanje meje, ne le začetnik.

13. Pritožba ne more uspeti niti s sklicevanjem na 45.a člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol, Ur. l. RS, št. 15/2013 in nasl.), naslovljen Pravice in obveznosti kandidatov za policiste, saj ta člen velja šele od 17. 12. 2016 (Ur. l. RS, št. 77/2016). Določa, da se s kandidati za policiste sklene pogodba o zaposlitvi za čas izobraževanja za poklic policista (prvi odstavek). Kandidati za policiste v času izobraževanja iz prejšnjega odstavka opravljajo pripravništvo in se usposobijo za samostojno delo policista (drugi odstavek). Po uspešno zaključenem izobraževanju policija s kandidatom za policista, brez javne objave ali javnega natečaja, sklene delovno razmerje za nedoločen čas (tretji odstavek). Policist iz prejšnjega odstavka mora v delovnem razmerju ostati najmanj še dvakrat toliko časa, kot je trajalo izobraževanje (četrti odstavek). Kandidat za policista, ki ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ali policist, ki mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi pred rokom iz prejšnjega odstavka, mora policiji povrniti stroške izobraževanja (peti odstavek). Šteje se, da izpolnjuje pogoj glede obveznega usposabljanja za imenovanje v naziv policist, ki je zaključil izobraževanje za poklic policista, pri katerem so bile v izobraževalni program vključene vse vsebine, ki jih zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, določa za obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv (šesti odstavek). Tožena stranka neutemeljeno poudarja le drugi odstavek, ne pa celoten kontekst te nove ureditve, od katere tožnikov primer po vsebini odstopa tudi po tem, da ni šlo za splošno izobraževanje policistov, ampak za usposabljanje za določene naloge, ter da s tožnikom po tem ni bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, pač pa za določen čas.

14. Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje primer reševalo zgolj kot pravno vprašanje. Izvedlo je vse s strani tožene stranke predlagane (zgolj listinske) dokaze in odgovorilo na relevantne trditve. Pravilno je zaključilo, da tožnikove zaposlitve v spornem obdobju ni mogoče šteti za pripravništvo, kar je imelo za posledico sprejem pravilne odločitve.

15. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Tožena stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožnik zato, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 154., 155 in 165. člena ZPP).