Jedro

Sklep o izvršbi, izdan na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, je mogoče uspešno izpodbijati le iz razlogov, navedenih v 50. in 51. čl. Zakona o izvršilnem postopku oz. 55. in 56. čl. Zakona o izvršbi in zarvoanju, ki sta iste vsebine.

Izrek

Pritožba dolžnice se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V predmetni izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje na upnikov predlog dne 24. 2. 1998 dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočnega plačilnega naloga z rubežem plače dolžnice. Proti temu se je dolžnica pravočasno pritožila (pravilno ugovarjala) z obrazložitvijo, da odvetnik M. M. - upnik v tej izvršilni zadevi, ni dokončal svojega dela, kot je bilo dogovorjeno. Sodišče prve stopnje je tak ugovor dolžnice zavrnilo kot neutemeljen in obrazložilo, da dolžnica v ugovoru ni navedla nobenih okoliščin, ki preprečujejo izvršbo, kakor to določa člen 50 Zakona o izvršilnem postopku (določila tega zakona je sodišče prve stopnje uporabilo zato, ker je bil sklep o izvršbi izdan in dolžnici vročen še v času takrat veljavnega ZIP-a). Dolžnici je naložilo v plačilo tudi nadaljnje izvršilne stroške. Ker pa se je sodišče zmotilo pri izračunu nadaljnjih izvršilnih stroškov, je na upnikov predlog sklep o izvršbi, izdan dne 3.12.1999, popravilo tako, da je dolžnici naložilo v plačilo namesto prej navedenih 2.400,00 SIT, 6.020,00 SIT nadaljnjih stroškov in to obrazložilo z zmotnim upoštevanjem vrednosti točke po Zakonu o sodnih taksah (točka je 15,00 SIT) namesto pravilno po veljavni Odvetniški tarifi (točka je 87,40 SIT). Proti takšni odločitvi sodišča prve stopnje (ko je torej zavrnilo dolžničin ugovor in ji naložilo v plačilo še nadaljnje izvršilne stroške) se je dolžnica pravočasno pritožila. V svoji laični pritožbi je dejansko ponovila vsebino ugovora zoper izvršilni sklep in se je tako smiselno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Pritožnica utemeljuje svojo pritožbo z dejstvom, da upnik svojega dela ni opravil tako, kot sta se dogovorila, zaradi česar mu do oprave tega ni dolžna plačati njegovih storitev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, kot že prej pravilno sodišče prve stopnje, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi pravnomočnega in izvršljivega plačilnega naloga. Iz tega je razvidno, da je upnik očitno uspel dokazati obstoj in utemeljenost svoje terjatve, dolžnica pa se, kot je sklepati po klavzuli o pravnomočnosti, zoper plačilni nalog ni pritožila. Pritožbeni razlog, kot ga navaja v pritožbi zoper izpodbijani sklep (torej nedospelost upnikove terjatve v plačilo) bi lahko uspešno (če bi bil seveda utemeljen) uveljavljala le v postopku za izdajo plačilnega naloga, v izvršilnem postopku pa tega ne more več. Iz povedanega izhaja, da je sklep o izvršbi, izdan na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, mogoče uspešno izpodbijati le iz razlogov, navedenih v 50. in 51. členu Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) oziroma 55. in 56. členu sedaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki sta iste vsebine. Ker pa pritožnica takšnih razlogov ni uveljavljala, je njena pritožba neutemeljena. Ker pred sodiščem prve stopnje tudi niso bile storjene kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče na podlagi II. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ po uradni dolžnosti, je bilo potrebno odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa (2. točka 365. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).