Jedro

S popravnim sklepom ni dopustno popravljati vsebine sodne odločbe oziroma odpravljati napake pri vsebinskem odločanju. Z obravnavanim popravnim sklepom sodišče prve stopnje sodno odločbo vsebinsko spremenilo s tem, ko je v 4. točki izreka sklepa o dedovanju lastninsko pravico dedičev nadomestilo s skupno lastnino.

Vračunanje daril se upošteva pri delitvi, torej po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

Zgolj v primeru, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju.

Izrek

I. Pritožbi dediča F. M. proti popravnemu sklepu z dne 20. 6. 2012 se ugodi in se ta sklep razveljavi.

II. Pritožba dediča F. M. proti sklepu o dedovanju z dne 7. 5. 2012 se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (točka III. izreka) potrdi.

III. Pritožbi dediča G. H.proti sklepu o dedovanju z dne 7. 5. 2012 se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (točka IV. izreka) tako spremeni, da glasi: "IV. Po pravnomočnosti sklepa naj zemljiška knjiga pri parcelah iz točke I. izreka sklepa vknjiži skupno lastnino do celote za osebe: F. M., A. M. in G. H., za vse osebe s podatki, kot to izhaja iz točke II. izreka sklepa."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju z dne 7. 5. 2012 ugotovilo premoženje, ki spada v zapuščino po pokojni P. M. in sicer parc.št. 677/1, 677/2, 679/0, 680/0, 681/0, 707/0, 708/0, 754/0, 755/0, 768/3, 769/1, 769/2, 776/0, 777/0, 778/0, 779/0, 780/0, 870/28, 871/12, 1065/2, 1068/0, 1107/52, 1175/0, 1178/0, 1179/0, 1188/0, 1189/0, 1447/120, 1447/130, 1579/54, 676/0, 1174/1, vse k.o. X, do 1/1 (I. izreka). Na podlagi zapustničine oporoke z dne 26. 10. 1993 je za dediče razglasilo sina F. M. do 6/8, vnuka G. H. do 1/8 in sina A. M. do 1/8, ter ugotovilo, da S. H. in M. Š. nujnega deleža nista uveljavljali. Ugotovilo je tudi, da G. H. pripada pravica do volila 40 m2 stoječega smrekovega lesa, A. M. pa 30 m2 stoječega smrekovega lesa (II. izreka). Nadalje je ugotovilo, da se pri delitvi dediščine (s pogodbo ali v nepravdnem postopku) vrednost premoženja, ki so ga prejeli dediči na podlagi delnega sklepa o dedovanju z dne 12. 1. 2002 ne upošteva, upošteva pa se vrednost daril po stanju ob daritvi in po vrednosti na dan smrti zapustnice in sicer F. in A. M. vsakemu do 1/2 za naslednje parcele: 1174/2, 1174/3, 1174/4, 1176/3, 1176/4, 1176/5, 1176/6, 1176/7, 1176/8, 1176/9, 476/10, 1176/11, 1176/12, vse k.o. X in vrednost volil (III. izreka). Odredilo je zemljiški knjigi, naj po pravnomočnosti sklepa pri parcelah iz točke I. izreka vknjiži lastninsko pravico za osebe: F. M.do 6/8, A. M.do 1/8, G.H. do 1/8, za vse osebe s podatki, kot to izhaja iz točke II. izreka (IV. izreka).

2. S popravnim sklepom z dne 20. 6. 2012 pa je zapuščinsko sodišče sklep o dedovanju z dne 7. 5. 2012 popravilo v točki IV. izreka v drugi vrstici tako, da je besedo "lastninska pravica" nadomestilo z besedami: "skupna lastnina", besedilo: "do 6/8 in do 1/8" črtalo, kot tudi besedilo: "do 1/8" v tretji vrstici.

3. Proti sklepu o dedovanju z dne 7. 5. 2012 in sicer zoper točko III. izreka se pritožuje dedič F. M.. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v tem delu razveljavi zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se strinja z dednimi deleži, kot jih je ugotovilo sodišče v točki II. in IV. izreka, ne strinja pa se z odločitvijo sodišča v točki III. Sodišče v zapuščinskem postopku nima nobene pristojnosti, da odreja, na kakšen način in kaj se všteva posameznemu dediču v njegov dedni delež v fazi fizične in civilne razdelitve solastnine v kasnejšem morebitnem nepravdnem postopku ali na podlagi pogodbe. Sodišče očitno smatra, da obstaja skupnost dedičev in skupna lastnina dedičev tudi po vknjižbi solastnih deležev v skladu z dednimi deleži v zemljiški knjigi. Delitev zapuščine je opravljena že s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Na tej podlagi se bo vknjižila solastnina na nepremičninah, ki so predmet dedovanja, v skladu z ugotovljenimi dednimi deleži, skupna lastnina dedičev pa preneha, ko se ta spremeni v solastnino. Vprašanje delitve solastnine ne vključuje nikakršnega odločanja o eventuelnem povečanju ali zmanjšanju obstoječega solastniškega deleža zaradi vštevanja daril. Če posamezni dedič vztraja pri vštevanju daril, je to dolžno storiti sodišče v zapuščinskem postopku in določiti drugačne dedne deleže, kot bi bili brez vštevanja.

4. V pritožbi proti popravnemu sklepu se dedič F. M. sklicuje na pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb zapuščinskega postopka. Sodišče je s tem sklepom črtalo deleže, kot so bili navedeni v odredbi za zemljiško knjigo za vknjižbo lastninske pravice ter jih nadomestilo z vknjižbo skupne lastnine. Pri tem je kršilo določila 328. in 332. člena ZPP, ki določa pogoje za izdajo popravnega sklepa. Sodišče je s popravnim sklepom vsebinsko poseglo v izdani sklep o dedovanju, s tem pa preseglo namen navedenih določb ZPP. Dedič ni dal soglasja za vknjižbo skupne lastnine.

5. Dedič G. H. je z vlogo predlagal izdajo popravnega sklepa v točki IV. sklepa o dedovanju z dne 7. 5. 2012 in sicer tako, da se vknjiži v točki IV. izreka skupna lastnina v korist dedičev, saj odločitev sodišča ni skladna z določbo III. izreka sklepa, ki je pravilna. Podrejeno, v kolikor bi sodišče ocenilo, da ni mogoče izdati popravnega sklepa, ta dedič vlaga pritožbo, s katero predlaga pritožbenemu sodišču, da samo spremeni sklep o dedovanju v točki IV. izreka tako, da se vknjiži skupna lastnina. Ta sklep je v tem delu nepravilen in nezakonit, saj dediči zaradi vknjižbe solastninskih deležev ne bi imeli več pravnega interesa za delitev in vračunanje daril, saj bi bila delitev že opravljena.

6. Dedič A. M. je vložil odgovor na pritožbo zoper obe pritožbi dediča F. M.. Predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbi kot neutemeljeni in ob upoštevanju popravnega sklepa sklep o dedovanju potrdi.

7. Pritožba dediča F. M. proti popravnemu sklepu je utemeljena, njegova pritožba proti sklepu o dedovanju pa ni utemeljena. Pritožba dediča G. H. proti sklepu o dedovanju je utemeljena.

8. S popravnim sklepom na podlagi 328. člena v zvezi z 332. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP se lahko popravijo napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe oziroma sklepa z izvirnikom. Ni pa dopustno popravljati vsebine sodne odločbe oziroma odpravljati napake pri vsebinskem odločanju. Pritožba dediča F. M. ima prav, da je z izdanim popravnim sklepom sodišče prve stopnje sodno odločbo vsebinsko spremenilo s tem, ko je v 4. točki izreka sklepa o dedovanju lastninsko pravico dedičev nadomestilo s skupno lastnino. Zaradi napačne uporabe instituta poprave sodne odločbe je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in popravni sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD).

9. Pritožnik F. M. pa v nadaljevanju nima prav, ko v pritožbi proti točki III. izreka sklepa o dedovanju očita zapuščinskemu sodišču, da nima nobene pristojnosti odrediti, na kakšen način in kaj se všteva posameznemu dediču ob delitvi dediščine ter da bi moralo vštevanje daril opraviti v samem zapuščinskem postopku, nikakor pa ne v kasnejšem postopku razdelitve. Delitev dediščine ureja Zakon o dedovanju - ZD v določbah 144. do 149. člena. Delitev dediščine lahko zahteva vsak dedič ob vsakem, vendar ne ob nepravem času. Za delitev se šteje tudi dogovor dedičev, da postanejo v sorazmerju z dednimi deleži solastniki posameznih zapuščinskih stvari (četrtek odstavek 146. člena ZD). Tudi določba tretjega odstavka 214. člena ZD, ki opredeljuje vsebino sklepa o dedovanju, določa, da zgolj v primeru, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju. Sodna praksa resda pragmatično rešuje ta vprašanja, praviloma(1) na ta način, da že v zapuščinskih postopkih rešuje vsa vprašanja vračunanja daril, kot tudi delitve dediščine. Pravna teorija pa je dokaj enotna (Finžgar, Zupančič, Rijavec, Kreč-Pavić) o tem, da se vračunanje daril upošteva pri delitvi, torej po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

10. To pomeni, da zapuščinsko sodišče ni kršilo določb Zakona o dedovanju, ko je v točki III. izreka sklenilo, da se bo v tej določbi opredeljena vrednost daril in vrednost volil upoštevala dedičema F. in A. M. pri delitvi dediščine. V obravnavani zadevi se namreč dediči niso sporazumeli o delitvi dediščine, zato sklep o dedovanju ne more vsebovati delitve dediščine (3. točka 214. člena ZPP).

11. Po določbi 216. člena ZD odredi sodišče potrebne zemljiškoknjižne vpise. Ker z obravnavanim sklepom o dedovanju delitev še ni opravljena, lahko sodišče po uradni dolžnosti odredi le vknjižbo skupne lastnine dedičev (prvi odstavek 145. člena ZD). Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi dediča G. H. in sklep o dedovanju v točki IV. spremenilo (3. točka 365. člena v zvezi s 163. členom ZD).

(1)Drugače sklep VSL II Cp 1660/2005.