Jedro

Odločanje o tem, ali naj obsojenka prestaja zaporno kazen na polodprtem ali odprtem oddelku zavoda za prestajanje kazni zapora, ne more biti predmet tega pritožbenega postopka, v katerem pritožbeno sodišče odloča o utemeljenosti pritožbe obsojenke zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njeno prošnjo oziroma predlog, da se kazen zapora izvrši tako, da opravi delo v splošno korist. O pravilnosti te odločitve prvostopenjskega sodišča pa pritožbeno sodišče zaključuje, da drugačna odločitev ne bi bila utemeljena.

Izrek

I. Pritožba obsojene I.Ž. se kot neutemeljena zavrne.

II. Obsojenka se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom II Kr 43473/2011 z dne 20. 2. 2017 po 129.a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da se prošnji obsojene I.Ž. za alternativno prestajanje zaporne kazni z delom v splošno korist z dne 22. 11. 2016 ne ugodi in se kot neutemeljena zavrne.

2. Zoper sklep se je obsojenka pritožila smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da njenemu predlogu, da opravi delo v splošno korist kot način izvršitve zaporne kazni, ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obsojena I.Ž. v pritožbi navaja, da mora preživljati starejšega sina, ki še ni preskrbljen, prav tako pa mlajšo hčerko, ki hodi v osnovno šolo, zanju pa sedaj skrbi stara mati, ki je zelo bolna in prejema nizko pokojnino. Poudarja, da so se okoliščine zelo spremenile, saj je na prestajanju zaporne kazni pridna in spoštljiva, prestaja jo v polodprtem režimu in dela kot hišnica, oškodovancu pa bo dolg začela vračati v mesecu aprilu, ko bo prejela nagrado za delo v zavodu, do sedaj pa ga ni mogla vračati. Pritožbenemu sodišču predlaga tudi, da ji omogoči prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku zavoda.

5. Odločanje o tem, ali naj obsojenka prestaja zaporno kazen na polodprtem ali odprtem oddelku zavoda za prestajanje kazni zapora, ne more biti predmet tega pritožbenega postopka, v katerem pritožbeno sodišče odloča o utemeljenosti pritožbe obsojenke zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njeno prošnjo oziroma predlog, da se kazen zapora izvrši tako, da opravi delo v splošno korist. O pravilnosti te odločitve prvostopenjskega sodišča pa pritožbeno sodišče zaključuje, da drugačna odločitev ne bi bila utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je v svojem sklepu iz podatkov kazenske zadeve pravilno povzelo, da je izrečena zaporna kazen posledica dejstva, da obsojena I.Ž. ni izpolnila posebnega pogoja, ki ji je bil naložen s pogojno obsodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I K 43473/2011 z dne 3. 6. 2013, to je da oškodovani gospodarski družbi J. d.o.o. povrne 2.400,00 EUR v roku enega leta od pravnomočnosti sodbe, sicer bo pogojna obsodba preklicana in zaporna kazen izrečena. Ker obsojenka posebnega pogoja ni izpolnila, ji je bila pogojna obsodba s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Ks 43473/2011 z dne 24. 6. 2016 preklicana in ji je bila določena kazen enega leta in deset mesecev zapora izrečena. Okoliščine, ki jih obsojenka navaja v pritožbi, in sicer skrb za otroka in okoliščina, da sta prepuščena v oskrbo in preživljanje njeni materi, ki ima zdravstvene težave, je sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu obsojenke presojalo, prav tako pa njene navedbe glede nameravanega vračanja dolga oškodovani družbi ter podatke, ki sta jih sodišču sporočila Center za socialno delo M. ter Zavod za prestajanje kazni zapora, med njimi tudi okoliščine, ki jih navaja obsojenka, in sicer njeno vedenje v zaporu, prav tako pa je presodilo obsojenkine družinske razmere. Ko je upoštevalo še dejstva, da zoper obsojenko tečejo postopki za kazniva dejanja pred Okrožnim sodiščem na Ptuju in Okrajnim sodiščem v Murski Soboti ter da je iz izpiska iz kazenske evidence razvidno, da je bila za kazniva dejanja že večkrat obsojena ter da trenutno prestaja zaporno kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 6775/2011 z dne 27. 10. 2015, ki jo bo predvidoma prestajala do 16. 9. 2018, nato pa bo nastopila še zaporno kazen po sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 47461/2012 z dne 14. 6. 2016 in da še ni začela opravljati dela v splošno korist, po kateri naj bi opravila 480 ur dela, kot je razvidno iz poročila Centra za socialno delo M., je utemeljeno zaključilo, da pogoji za ugoditev njenemu predlogu niso podani. Pojasnilo je, da zaradi nastopa zaporne kazni še ni pričela opravljati dela v splošno korist, ki je bilo določeno s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 50659/2014 (480 ur) in s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 33262/2013 (120 ur), zaradi česar ne obstajajo niti objektivni pogoji, da bi delo v splošno korist v najdaljšem zakonskem roku, torej v dveh letih od izvršljivosti sodbe, lahko opravila, prav tako pa je utemeljeno zaključilo, da za to niti subjektivni pogoji niso podani.

7. Tudi po oceni pritožbenega sodišča namreč družinske in socialne razmere obsojenke ter njeno vedenje v zaporu, ob povzetih okoliščinah, ne dajejo podlage za ugoditev njenemu predlogu, prav tako ne obljuba v pritožbi, da bo dolg pričela oškodovani družbi vračati v mesecu aprilu, ker bo takrat to zmogla. Takšna obljuba se pokaže kot nezanesljiva in je v nasprotju z ravnanjem obsojenke, ko je isto obljubljala že prej, čeprav je očitno vedela, da dolga ne bo mogla povrniti, saj nima finančnih sredstev, sodišče prve stopnje pa ji je zaradi njene obljube še po zaključenem naroku 16. 1. 2017 dalo možnost, da dolg poravna, a tega ni storila. Zato je utemeljeno zaključilo, da vedenje obsojenke v času odločanja le ni bilo takšno, da bi nakazovalo na pozitivno odločitev o njenem predlogu, saj je nerealne zaveze podajala tako v predhodnem postopku kot v postopku za preklic pogojne obsodbe.

8. Po obrazloženem, ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba obsojenke pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Ker je obsojenka na prestajanju zaporne kazni in nima premoženja, jo je pritožbeno sodišče sodne takse kot stroška pritožbenega postopka zaradi neuspešne pritožbe oprostilo (četrti odstavek 95. člena, prvi odstavek 98. člena in prvi odstavek 507. člena ZKP).