Jedro

Kazenski postopek zoper tožnika je bil v fazi preiskave sicer res ustavljen, vendar pa so bili tožniku zaseženi predmeti-revolver z dvema nabojema odvzeti s pravnomočno sodno odločbo in sicer s posebnim sklepom. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da iz sodne odločbe o ustavitvi postopka izhaja, da pri njem niso podani razlogi za odvzem orožnega lista in orožja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ pod 1. točko izreka odločil, da se tožniku odvzame orožni list št. ... za namen lova, izdan dne 8. 9. 2011 s strani Upravne enote Kočevje; pod 2. točko izreka je odločil, da se tožniku odvzame orožje, ki ga ima v lasti in posesti na podlagi navedene orožne listine in sicer repetirna puška z risano cevjo, kategorija C1, znamke KARABIN, kaliber 30-06, tovarniška številka ..., številka registra ...; puška kategorija B6, znamka CZ, kaliber 7.62 x 51, tovarniška številka ..., številka registra ...; repetirna puška z risano cevjo, kategorija C1, znamke TOZ RUSKA, kaliber 5.6 mm, tovarniška številka ..., številka registra ... in vložna cev, znamke KRIGMOFF, kaliber 22W.MAG, tovarniška št. ..., številka registra ...; pod 3. točko izreka odločbe je odločil, da mora tožnik v roku treh mesecev po pravnomočnosti te odločbe najti kupca za odvzeto navedeno orožje in če v tem roku orožja ne bo prodal, bo pristojni upravni organ odvzeto orožje izročil v prodajo trgovcu, ki je pooblaščen za promet z orožjem; pod 4. točko izreka je odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in pod 5. točko izreka je odločil, da stroškov postopka ni bilo. V svoji obrazložitvi navaja, da je dne 13. 2. 2012 prejel predlog PP Kočevje s podatki, da je tožnik osumljen storitve kaznivega dejanja poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in s tem suma, da ni več zanesljiv, da bi imel in nosil orožje in posledično suma, da ne izpolnjuje več pogojev za posest in nošenje orožja, določenih v 2. in 3. točki drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1). Ker so policisti naknadno ugotovili tudi elemente prekrška po 5. točki prvega odstavka 83. člena ZOro-1 v povezavi s tretjim odstavkom 24. člena istega zakona, so tožniku zasegli tudi orožno listino in preostalo orožje. Organ je v postopku reševanja zadeve pridobil odločbo o prekršku PP Kočevje kot prekrškovnega organa, ki je postala pravnomočna dne 17. 10. 2012, s katero je bila tožniku zaradi več prekrškov izrečena skupna globa in stranska sankcija odvzema lovskega orožja in sicer revolverja znamke TAURUS, model H696, kaliber 357 Magnum tovarniška številka ... in dva naboja. S strani Preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani je pridobil tudi sklep opr. št. II Kpr 12040/2012 z dne 18. 4. 2013 o ustavitvi preiskave zoper tožnika zaradi navedenega kaznivega dejanja in sklep opr. št. II Kpr 12040/2012 z dne 12. 7. 2013, da se tožniku zaseženi predmeti (navedeni revolver in dva naboja) odvzamejo iz razlogov nevarnosti, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje in razlogov koristi splošne varnosti. Nadalje organ navaja, da je zaradi ugotovitve dejanskega stanja kot priče zaslišal osebe, ki so se dne 11. 2. 2012 nahajale v gostinskem lokalu, v katerem naj bi prišlo do storitve kaznivega dejanja. Zaslišane so bile štiri (navedene) priče, katerih izjave tudi povzema. Zaradi razmer, v katerih tožnik živi, je organ v nadaljevanju zaslišal tudi tri (navedene) naključno izbrane priče in tožnikovo ženo in njihove izjave tudi povzema. Tako je na podlagi zbrane listinske dokumentacije in izjav zaslišanih prič nesporno ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje več zakonsko določenih pogojev za posest in nošenje orožja in sicer pogoja zanesljivosti po 3. točki drugega odstavka 14. člena ZOro-1 v povezavi s prvim odstavkom 16. in 22. člena istega zakona, saj z orožjem ni ravnal s posebno skrbnostjo, temveč ga je nepravilno in nestrokovno uporabljal, nosil in prenašal. Ker torej tožnik ne izpolnjuje več pogojev za posest in nošenje orožja, mu je bilo treba v skladu s prvim odstavkom 58. člena ZOro-1 orožje odvzeti. Tožnik je bil dne 20. 12. 2013 seznanjen o izvedenih dokazih in z rezultatom ugotovitvenega postopka in mu je bila v skladu z 9. in 146. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in tožnik na ugotovljena dejstva izjave ni podal. 2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Meni, da je prvostopenjski organ v konkretnem primeru tožniku utemeljeno odvzel orožje in listino za orožje. V postopku je zaslišal priče in se oprl na navedene javne listine. Od tožnika ni več mogoče pričakovati, da bo z orožjem ravnal skladno s splošnimi pravili ravnanja z orožjem. Odgovarja tudi na pritožbene navedbe in pri tem poudarja, da so bile določbe ZOro-1 pravilno uporabljene in da je tožnik pred izdajo odločbe imel možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo. Tožnik zaslišanju prič ni oporekal in ni navajal, da mu ni bila dana možnost, da bi pričam postavljal vprašanja.

3. Tožnik se s takšno dokončno odločitvijo upravnega organa ne strinja. V tožbi navaja, da je že v pritožbi navedel, da ga Upravna enota (UE) Kočevje ni obveščala o izvajanju dokazov, saj ni bil obveščen o zaslišanju prič, čeprav bi kot stranka v postopku moral biti navzoč pri njihovem zaslišanju in čeprav bi moral imeti možnost pričam postavljati vprašanja, zato je prvostopenjski organ bistveno kršil določbe upravnega postopka. Pri seznanitvi z rezultatom ugotovitvenega postopka je delavka postopek zgolj zapisala in tožniku ni povedala kateri dokazi so bili v postopku izvedeni, ni mu povedala, katere priče so bile zaslišane in kaj so izpovedale, zlasti pa ne kakšen je bil rezultat ugotovitvenega postopka. Tožnik je prava nevešča stranka in ni vedel kakšne so njegove pravice, upravni organ pa ga na to tudi ni opozoril. Iz zapisnika izhaja, da je upravni organ pričel zaslišanje tožnika ob 9. uri in ga zaključil ob 9.45 uri, kar dokazuje, da mu v tako kratkem času ni mogel predočiti vseh dokazov, ki jih je v ugotovitvenem postopku zbral, niti ne zaključkov, do katerih je prišel. Iz zapisnika tudi ne izhaja, da bi upravni organ tožnika pozval, da se izreče o dejstvih, ki so pomembna za odločitev o zadevi. Tožnik je v pritožbi izpodbijal tudi uporabo določb ZOro-1, na katere se je sklicevala UE Kočevje in sicer določb 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1 v povezavi s prvim odstavkom 16. in 22. člena istega zakona. Odločitev upravnega organa temelji tudi na podlagi izvedenih listinskih dokazov in sicer na odločbi o prekršku Policijske postaje Kočevje in na sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani o ustavitvi preiskave. Iz odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani pa, nasprotno kot to meni upravni organ, izhaja, da niso podani razlogi, ki opravičujejo odločitev odvzema orožnega lista in orožja. Iz navedenega sklepa izhaja, da je bil očitek suma storitve kaznivega dejanja poskusa uboja očitno neutemeljen, ker je bil postopek že v fazi preiskave ustavljen. Zgolj sklicevanje na te listine kot na dokaz, še ne pomeni, da je to dokaz, zlasti ne brez ustrezne obrazložitve, katera dejstva s temi listinami upravni organ šteje za dokazana. Upravni organ je ugotavljal tudi okoliščine, v katerih tožnik živi in ki kažejo, da ni primeren za nošenje orožja, v zvezi s čimer je zaslišal sosede in tožnikovo ženo, vendar iz njihovih izpovedi izhaja, da ni razlogov, da bi tožniku iz tega razloga lahko očitali nezanesljivost. Oba upravna organa tudi ne pojasnita, zakaj je odločba UE Kočevje drugačna od odločbe Policijske postaje Kočevje in Okrožnega sodišča v Ljubljani, ko je odvzeta samo pištola in zakaj odrejata odvzem vsega orožja, to je vseh lovskih pušk. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo UE Kočevje razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne UE Kočevje v novo odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da je prvostopenjski organ tožniku odvzel orožje in orožni list na podlagi prvega odstavka 58. člena ZOro-1 v povezavi s 3. točko drugega odstavka 14. člena ZOro-1 in prvega odstavka 16. člena tega zakona, ker ni več zanesljiv ter na podlagi drugega odstavka 58. člena v povezavi z 22. členom ZOro-1, ker z orožjem ni ravnal v skladu s splošnimi pravili ravnanja z orožjem oziroma s posebno skrbnostjo. Uporabil je tudi listinske dokaze in sicer odločbo o prekršku Policijske postaje Kočevje kot tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o ustavitvi preiskave in sklep istega sodišča o odvzemu revolverja in dveh nabojev. Iz sklepa o ustavitvi preiskave je razvidno, da je bila preiskava zoper tožnika ustavljena zaradi njegove neprištevnosti v času storitve očitanega kaznivega dejanja, pri čemer je k neprištevnosti botroval alkohol. Dejansko stanje je bilo ugotovljeno izključno na podlagi javnih listin. Ni povsem jasno, zakaj je prvostopenjski organ izvajal dokazni postopek tudi z zaslišanjem prič, saj je v dokazni namen že razpolagal z javnimi listinami, poleg tega so bile priče že zaslišane v postopku o prekršku in pred sodiščem, torej te priče niso imele povedati kaj bistvenega novega, kar naj ne bi izhajalo iz navedenih javnih listin. Vendar pa je bil tožnik v celoti seznanjen z rezultatom ugotovitvenega postopka in je imel možnost, da se o dejstvih, ki mu jih je organ predočil, tudi izreče. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je predmet sodne presoje odločba prvostopenjskega organa, s katero je le-ta odločil, da se tožniku odvzame orožni list, kot tudi v orožnem listu navedeno orožje ( tri puške z vložno cevjo).

7. Tožniku je bilo orožje odvzeto na podlagi določb 58. člena ZOro-1. Prvi odstavek 58. člena ZOro-1 določa, da pristojni organ odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. V 2. do 6. točki 14. člena ZOro-1 so predpisani pogoji, pod katerimi se lahko posamezniku izda dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja. Med temi je v 3. točki tega odstavka tudi pogoj, da mora biti posameznik zanesljiv. V prvem odstavku 16. člena ZOro-1 je navedeno, da je posameznik zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja. V drugem odstavku 16. člena ZOro-1 pa je določeno, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ali je od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil; če mu je bila odvzeta poslovna sposobnost; če je odvisen od alkohola ali od mamil; kot tudi če okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja.

8. V obravnavani zadevi se je upravni organ pri svoji odločitvi oprl na izpovedbe zaslišanih prič in na listinsko dokumentacijo, to je na odločbo prekrškovnega organa-Policijske postaje Kočevje z dne 20. 7. 2012 in na (dva) sklepa Preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani, to je na sklep o ustavitvi preiskave in na sklep o odvzemu orožja-revolverja in dveh nabojev. Ni sporno, da je bil tožnik z odločbo prekrškovnega organa-PP Kočevje, ki je postala pravnomočna dne 17. 10. 2012, spoznan za odgovornega storitve štirih prekrškov po prvem odstavku 81. člena ZOro-1 zaradi nepravilnega nošenja orožja, (pod močnim vplivom alkohola), zaradi česar mu je bila izrečena skupna globa v znesku 2.000,00 EUR in stranska sankcija odvzema lovskega orožja-navedenega revolverja z dvema nabojema (vkolikor orožje ne bo odvzeto v kazenskem postopku). Iz sklepa Preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani II Kpr 12040/2012 z dne 18. 4. 2013 izhaja, da je bila preiskava zoper tožnika ustavljena, ker je pristojni državni tožilec dne 24. 10. 2012 podal izjavo, da odstopa od kazenskega pregona (zaradi tožnikove neprištevnosti v času storitve očitanega mu kaznivega dejanja) in ker nato oškodovanec kot tožilec v zakonskem določenem roku ni vložil obtožnice in se zato šteje, da je odstopil od pregona. Iz sklepa Preiskovalnega oddelka istega sodišča opr. št. II Kpr 12040/2012 z dne 12. 7. 2013 pa je razvidno, da so bili tožniku zaseženi predmeti in sicer navedeni revolver z dvema nabojema odvzeti iz razlogov nevarnosti, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje in razlogov koristi splošne varnosti.

9. Po presoji sodišča je upravni organ že na podlagi navedenih javnih listin z dokazno veljavo, kot jo določata prvi in drugi odstavek 169. člena ZUP, imel zadostno podlago za ugotovitev, da je tožnik nosil orožje na način, da se lahko sklepa, da ni zanesljiv in zato tudi ne upravičen do posesti orožja. Zato je izpodbijana odločba upravnega organa pravilna in zakonita. Upravni organ je pravilno ugotovil, da tožnik ni zanesljiv v smislu 3. točke drugega odstavka 14. člena v povezavi s prvim odstavkom 16. člena in 22 členom ZOro-1 (ki določa splošno pravilo o ravnanju z orožjem), kar je tudi ustrezno in razumno obrazložil. Posledično ni utemeljen tožbeni ugovor, da so bile navedene določbe ZOro-1 nepravilno uporabljene. Kazenski postopek zoper tožnika je bil v fazi preiskave sicer res ustavljen, vendar pa so bili tožniku zaseženi predmeti-revolver z dvema nabojema odvzeti s pravnomočno sodno odločbo in sicer s posebnim sklepom. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da iz sodne odločbe o ustavitvi postopka izhaja, da pri njem niso podani razlogi za odvzem orožnega lista in orožja. Dejstvo, da je bila preiskava zoper tožnika ustavljena, pa tudi ne pomeni, da je bil očitek suma storitve kaznivega dejanja očitno neutemeljen in to, zakaj je bila preiskava ustavljena, jasno izhaja iz obrazložitve sklepa o ustavitvi preiskave. V izpodbijani odločbi pa je tudi ustrezno obrazloženo, katera dejstva se z navedenimi listinami šteje za dokazana, saj je ustrezno pojasnjeno, da se zaradi navedenih javnih listin šteje, da tožnik ni več zanesljiv.

10. Upravni organ je svojo odločitev oprl tudi na izpovedbe zaslišanih prič. Po presoji sodišča pa v konkretnem primeru, glede na to, da že navedene javne listine dajejo zadostno podlago za ugotovitev, da tožnik ni (več) zanesljiv, za zaslišanje prič ni bilo potrebe. Zato sodišče tožbeni ugovor v zvezi z očitanimi nepravilnostmi v postopku na prvi stopnji, da tožnik ni bil vabljen na zaslišanje prič in tako ni mogel sodelovati v postopku ter pričam postavljati vprašanja, ob ugotovitvi, da zaslišanje prič ni bilo potrebno, zavrača kot neutemeljen, ker na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Iz istega razloga je neutemeljena tudi tožbena navedba, da iz izpovedb zaslišanih prič, sosedov in tožnikove žene, ki so bile zaslišane o okoliščinah, v katerih tožnik živi, ne izhaja, da bi lahko tožniku očitali nezanesljivost. Razen tega je upravni organ pred izdajo odločbe, kot to izhaja iz zapisnika o seznanitvi z ugotovitvenim postopkom, ki je v spisu, tožnika seznanil z rezultatom ugotovitvenega postopka, z vsemi izvedenimi dokazi in pridobljenimi listinami, kar je po mnenju sodišča v časovnem trajanju 45 minut povsem izvedljivo in tožniku, nasprotno kot to zatrjuje tožnik v tožbi, tudi dal možnost, da se izreče o vseh dejstvih, pomembnih za odločitev o zadevi.

11. Ker je torej upravni organ po presoji sodišča pravilno ugotovil, da tožnik ni zanesljiv, je tožniku tudi pravilno in zakonito odvzel orožni list in v njem navedeno preostalo orožje, ki mu je bilo s strani policijske postaje zaseženo in izročeno v hrambo upravnemu organu, saj tožnik tudi po presoji sodišča ne izpolnjuje več pogojev, da bi še naprej imel oziroma posedoval orožje.

12. Ker je, glede na navedeno, izpodbijana odločba upravnega organa pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.