Jedro

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje, ne izhaja, da bi tožnica dajala neresnične podatke o svoji strokovni izobrazbi in strokovnih izpitih. Zato ni podan zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne. Tožeča stranka krije sama svoje stroške za odgovor na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnici. Ugotovilo je, da je tožnica opravila strokovni izpit, ki je pogoj za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela. Ob sklenitvi delovnega razmerja tedanji ravnatelj tožene stranke ni zahteval potrdil o strokovnosti in tudi ne potrdila o opravljenem strokovnem izpitu. Postopek ugotavljanja potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje dela ni bil izveden. V samem postopku odločanja o prenehanju delovnega razmerja pa je bil kršen tudi postopek, saj tožnica ni bila vabljena na sejo Sveta šole, ko je ta obravnaval njen ugovor in tudi mnenje sindikata ni bilo zahtevano.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnica ob sklenitvi delovnega razmerja zavestno zamolčala, da nima listine o opravljenem strokovnem izpitu ali da bi glede te toženo stranko zavajala. To dejstvo pa je pogoj za prenehanje delovnega razmerja po 8. točki prvega odstavka 100. člena ZDR (1990).

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči kršili 26. člen Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih (Uradni list SRS, št. 20/80), ker sta v nasprotju s to določbo šteli, da ima tožnica veljaven strokovni izpit. Materialno pravo naj bi bilo kršeno tudi zato, ker sta sodišči šteli potrdilo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Hrvaške kot listino, ki nadomesti izvirnik potrdila o opravljenem strokovnem izpitu.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga, da se kot neutemeljena zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče je pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe v mejah revizijskih razlogov in tudi po uradni dolžnosti, vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato ni mogoče upoštevati tistih navedb v reviziji, ki se nanašajo na domnevno zmotne dejanske ugotovitve in dokazno oceno sodišča o tem, ali je tožnica strokovni izpit opravila, kje ga je opravila in kdaj, ter glede okoliščine kdaj in kakšna listina ji je bila o tem izdana. Tožena stranka bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v dokaznem postopku ne zatrjuje, zato revizijsko sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Dejanska podlaga izpodbijane sodbe so na prvi stopnji ugotovljena dejstva, da od tožnice ob nastopu dela ni bila zahtevana predložitev pisnega dokazila o opravljenem strokovnem izpitu, da v letu 1973 o tem ni dobila posebnega pisnega spričevala, in da je na kasnejši poziv tožene stranke predložila verodostojne listine pristojnega ministrstva Republike Hrvaške o tem, da je in kakšen strokovni izpit opravila.

Predmet postopka je dokončen sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnici iz razloga po 8. točki prvega odstavka 100. člena ZDR (1990). Po tej določbi ne gre za prenehanje delovnega razmerja zato, ker delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, temveč zato, ker je ob sklenitvi zamolčal ali dal neresnične podatke, ki so pomembni za opravljanje dela. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje, ne izhaja, da bi tožnica dajala neresnične podatke o svoji strokovni izobrazbi in strokovnih izpitih. Glede dejstva predložitve pisnega potrdila o strokovnem izpitu, pa tožena stranka sama tega ob sklenitvi delovnega razmerja ni zahtevala (dopis tožene stranke z dne 6. 9. 1996, priloga A5). Zato nepredložitve pisnih potrdil sedaj na more uveljavljati kot tožničino kršitev, še posebej ob dejstvu, da je tožnica pisna potrdila predložila takoj, ko je tožena stranka to od nje zahtevala.

Ker tožnica po ugotovitvah sodišča ni zamolčala ali dajala neresničnih podatkov o svoji strokovni izobrazbi, ni pravne podlage za prenehanje delovnega razmerja na podlagi 8. točke prvega odstavka 100. člena ZDR (1990). Zato je izpodbijana sodba pravilna in zakonita.

Predmet spora ni bilo vprašanje, ali tožnica izpolnjuje pogoje za opravljanje dela oziroma, ali ima predpisana znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, za katero je sklenila delovno razmerje. Zato je sklicevanje tožene stranke na Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih brezpredmetno, glede na ugotovljeno dejansko stanje pa tudi zmotno. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica opravila strokovni izpit leta 1973 v Z. Ob taki ugotovitvi pa zanjo ne pride v poštev izjema iz 26. člena navedenega pravilnika, ki "izenačuje" strokovni izpit in 15 let dela na področju vzgoje in izobraževanja, temveč izjema, po kateri se priznava kot strokovni izpit tudi izpit, opravljen po prejšnjih predpisih na področju vzgoje in izobraževanja.

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlog ni podan, in je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

Ker navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev, krije svoje stroške revizijskega postopka tožena stranka sama (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).