Jedro

Takšni razlogi, ko torej sodišče prve stopnje na eni strani izpoved oškodovane predstavi kot osamljeno obremenjevanje obdolženega, brez dokazne podprtosti zatrjevanih pravno nevzdržnih ravnanj, a v nadaljevanju obrazložitve vendarle taksativno izpostavi priče, ki so navedbe oškodovane "v delu potrdile", prav tako pa ne ovrže v razmerju do obdolženega obremenilne listinske dokumentacije, pa so v precejšnji meri sami s seboj v nasprotju. Glede na to, da se ti nasprotujoči razlogi nanašajo na odločilna, pravno relevantna dejstva, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi pooblaščenke oškodovane A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo I K 9560/2019 z dne 29. 9. 2022 obdolženega B. B. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženega ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice, proračun.

2. Zoper sodbo se je pritožila pooblaščenka oškodovane A. A., in sicer zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženega spozna za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje ter pritožnici povrne stroške pritožbe.

3. Na pritožbo je odgovorila obdolženčeva zagovornica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pooblaščenka oškodovane uvodoma uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ko trdi, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti popolnoma nejasni ter sami s seboj v nasprotju. Takšno kršitev utemeljuje z navedbami, da je sodišče prve stopnje na eni strani zavzelo stališče, da oškodovana v izpovedovanju ni bila prepričljiva, saj je opis inkriminiranega dogajanja nenehno spreminjala in dopolnjevala, na drugi strani pa je pojasnilo, da njene izpovedbe ni potrdila nobena izmed zaslišanih prič, kar pa ne drži. 6. Pritožba ima prav. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je med drugim podana, če so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih v precejšnji meri sami s seboj v nasprotju. Pri tem je kot odločilna šteti vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo v zvezi z obtožbo in jih mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe (sedmi do deseti odstavek 364. člena ZKP). Sklepanje o tem, ali je neko dejstvo dokazano ali ne, pa mora temeljiti na kritični, logični in življenjsko izkustveni presoji. Iz točke 30 obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja povzetek izpovedi oškodovane, da v Sloveniji živi sama, zato se je čutila še toliko bolj ogroženo. Opazila je, da je obdolženi rad gledal ob enih zjutraj dokumentarne filme o tem, kako ubijajo ljudi in jih skrijejo, da jih nihče ne najde, pri čemer ji je ob eni priložnosti dejal, da je ona iz X., zato je ne bo nihče iskal, če jo bo ubil. Pojasnila je, da sta o dogajanju med njima in o težavah določene stvari vedela njegova starša C. C. in Č. Č., da se je zaupala prijateljici D. D., E. E. in F. F. Ob odhodu iz hiše ji je pomoč ponudila G. G., pri kateri je nato en mesec stanovala. Policisti so ji sicer svetovali, da se s hčerko umakne v varno hišo, vendar ji je G. G. ponudila, da lahko z H. H. ostaneta pri njej, dokler si ni našla svojega stanovanja. Pritožnica zato pravilno poudarja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi prišlo v nasprotje s samim seboj. V točki 45 obrazložitve izpodbijane sodbe je namreč ocenilo, da oškodovana v svoji izpovedbi ni bila prepričljiva, saj je opis posameznih dogodkov nenehno spreminjala in dopolnjevala ter zaključilo, da njene izpovedi ne potrjuje nobena zaslišana priča. Vsebinsko ravno nasprotno pa je v točki 107 obrazložitve izpodbijane sodbe zaključilo, da so navedbe oškodovane v delu potrdile tudi priče E. E., G. G., D. D., Č. Č. in I. I., ki so povedale, da jim je oškodovana že v času zveze z obdolženim povedala, da se ne razumeta in da je do nje nasilen. D. D., E. E. in I. I. je povedala tudi za fizično nasilje obtoženega. I. I. je poslala fotografijo otekline na obrazu in ji povedala, da jo je obdolženi pretepel, medtem ko se je G. G. zaupala o nasilju po konfliktu z dne 26. 10. 2018. Prvostopenjsko zavzetemu stališču v točki 107 obrazložitve izpodbijane sodbe, da so vse navedene priče zgolj posredne priče, saj niti ena od njih ni bila neposredno prisotna ob dogodkih, ki so zajeti z obtožnico, tako ne gre slediti brez zadržkov, še posebej glede na vsebino izvida in mnenja sodnega izvedenca medicinske stroke, J. J., zaznave in izpovedi policistov K. K. in L. L. ter v spisovnem gradivu prisotno listinsko dokumentacijo, ki med ostalim obsega zdravniški izvid z dne 28. 10. 2018, obvestilo o telesni poškodbi A. A. z dne 28. 10. 2018, odredbo Policijske postaje o prepovedi približevanja z dne 28. 10. 2018, odpustno pismo ginekološko porodniškega oddelka Splošne bolnišnice za oškodovano z dne 18. 7. 2016, ostalo priloženo medicinsko dokumentacijo (l. št. 170-192) ter fotografije s stanjem oškodovane in prikazom njenih izpadlih las.

7. Takšni razlogi, ko torej sodišče prve stopnje na eni strani izpoved oškodovane predstavi kot osamljeno obremenjevanje obdolženega, brez dokazne podprtosti zatrjevanih pravno nevzdržnih ravnanj, a v nadaljevanju obrazložitve vendarle taksativno izpostavi priče, ki so navedbe oškodovane „v delu potrdile“, prav tako pa ne ovrže v razmerju do obdolženega obremenilne listinske dokumentacije, pa so v precejšnji meri sami s seboj v nasprotju. Glede na to, da se ti nasprotujoči razlogi nanašajo na odločilna, pravno relevantna dejstva, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

8. Bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP imajo vselej za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje, zaradi narave ugotovljene kršitve pa pritožbeno sodišče ni moglo presojati obširnih pritožbenih izvajanj, s katerimi pooblaščenka oškodovane uveljavlja (tudi) pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tozadevno pritožbeno sodišče pripominja, da mora tudi oprostilna sodba v sklopu celostne dokazne ocene vsebovati logične, prepričljive in življenjske razloge o tem, zakaj kljub številnim obremenilnim dokazom slednji v danem primeru ne zadoščajo za obsodbo. V ponovljenem sojenju, kar pomeni ponovno skrbno presojo in oceno vseh izvedenih dokazov ter obrazložitev sodne odločbe v skladu z zahtevami in pričakovanjem iz šestega in sedmega odstavka 364. člena ZKP, bo tako sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpravilo in izvedlo ter ustrezno materialno ovrednotilo vse dokaze, ki so potrebni za razjasnitev dejanskega stanja, nato pa po celoviti oceni vseh izvedenih (tako obremenilnih kot razbremenilnih) dokazov ter vsestranski razjasnitvi zadeve, ter zlasti ob skrbni presoji morebitnega razhajanja v izpovedi oškodovanke, ki v obravnavani zadevi nedvomno predstavlja ključno obremenilno pričo, ponovno odločilo. Ob tem bo pozorno še, kot to pravilno izpostavlja pritožnica, da se obdolženemu v okviru kaznivega dejanja nasilja v družini očita več izvršitvenih ravnanj, kar torej pomeni več različnih situacij, ki jih je treba celostno razjasniti in v sodni odločbi tudi ustrezno obrazložiti, ter da je splošno znano dejstvo, da se nasilje v družini izvaja na skrit, prikrit način, znotraj doma in med štirimi stenami, torej brez neposrednih prič, kar je še razlog več za tehtno preveritev in tehtanje vseh indicev, okoliščin in upoštevanje vseh izjav prič, ki so bile z dogodki posredno seznanjene ali so bile v stiku z oškodovanko po dogodkih. Pri tem pritožbeno sodišče glede na v zvočnih prepisih izvedenih narokov glavne obravnave zaznani način (pre)obsežnega zasliševanja in posledično nepotrebnega balasta, v okviru procesnega vodstva sodišče prve stopnje opozarja na dosledno uporabo določila tretjega odstavka 314. člena ZKP.

9. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in odredilo, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim sodnikom, ki v predmetni kazenski zadevi še ni zavzel stališča. 10. Sklep pritožbenega sodišča temelji na prvem in četrtem odstavku 392. člena ZKP.