Jedro

Odločitev o zavrnitvi predloga temelji na ugotovitvi, da predlagatelj ni navedel razlogov, ki bi utemeljevali ugoditev predlogu. Po stališču sodišča izogibanje podpisu pogodbe, popisu prevzete opreme in podpisu primopredajnega zapisnika o prevzemu notranje opreme v posest ni okoliščina, ki bi vplivala na utemeljenost bojazni, da bo kasnejša izvedba dokaza težja ali nemogoča. Predlagatelj ne zatrjuje, da nima vstopa v snemalni studio ali v stanovanje. Možnost individualizacije opreme pa predstavlja tudi posnetek nadaljevanke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov.

2. Predlagatelj v pritožbi zoper sklep predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in dovoli predlagano zavarovanje. Trdi, da je predlagal, naj sodišče s pomočjo fotografij ujame in "zamrzne" dejansko stanje v snemalnem studiu na K. ulici 22 v L. in v stanovanju na B. ulici 10 v L. Institut zavarovanja dokazov je namenjen temu, da bo v poznejšem postopku pred sodišču mogel predložiti dokaze, izvedene pred sodiščem, ki ne bodo odvisni od morebitnega njegovega vpliva. V tem je njegov interes za izvedbo dokaza s strani sodišča. Ker bo snemanje nadaljevanke zaključeno ob koncu aprila 2017 in bo ob izpraznitvi dejansko stanje v snemalnem studiu in v stanovanju nepovratno popolnoma spremenjeno, bo bistveno oteženo dokazovanje odločilnega dejanskega stanja. Zavarovane dokaze bo uporabil v kasnejših postopkih zoper nasprotna udeleženca pred sodišči v Republiki Srbiji in v Republiki Hrvaški z zahtevki, ki jih je navedel v predlogu. Če je sodišče menilo, da predlaganega dokaza ni mogoče izvesti na način, kot ga je predlagal (z imenovanjem izvršitelja), bi ga moralo pozvati k popravi vloge.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelj je v predlogu za izvedbo dokaza z ogledom in fotografiranjem stanja v snemalnem studiu na K. ulici 22 v L. in v stanovanju na B. 10 v L. zatrjeval, da je v dogovoru z nasprotnima udeležencema v snemalnem studiu zagotovil in montiral vso notranjo opremo prizorišč v skupni izmeri cca 600 m2 in da je za potrebe bivanja snemalne ekipe zagotovil in sestavil več kosov pohištva v stanovanju na B. ulici 10. Nasprotna udeleženca se izogibata podpisu pogodbe, popisu prevzete opreme in podpisu primopredajnega zapisnika o prevzemu v posest. Najpozneje ob zaključku snemanj, kar se bo zgodilo predvidoma konec aprila 2017, bosta odpeljala snemalno opremo, predlagatelj pa ne bo imel listine, na podlagi katere bi pravno veljavno zahteval izročitev opreme. Prostori bodo po zaključku snemanja prilagojeni izvedbi naslednjih projektov. Zato je podana utemeljena bojazen, da popisa interierja po zaključku snemanja ne bo več mogoče izvesti. Posnetek nadaljevanke bi lahko nudil eno od možnosti individualizacije, a je vprašljivo, če bodo v posameznem kadru zajeti vsi predmeti, glede opreme v stanovanju pa je ogled edina možnost zavarovanja dokazov.

5. Po 264. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se lahko v primeru, če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja, med pravdo ali pred pravdo predlaga, naj se ta dokaz izvede.

6. Odločitev o zavrnitvi predloga temelji na ugotovitvi, da predlagatelj ni navedel razlogov, ki bi utemeljevali ugoditev predlogu. Po stališču sodišča izogibanje podpisu pogodbe, popisu prevzete opreme in podpisu primopredajnega zapisnika o prevzemu notranje opreme v posest ni okoliščina, ki bi vplivala na utemeljenost bojazni, da bo kasnejša izvedba dokaza težja ali nemogoča. Predlagatelj ne zatrjuje, da nima vstopa v snemalni studio ali v stanovanje. Možnost individualizacije opreme pa predstavlja tudi posnetek nadaljevanke.

7. Argumenti sklepa se izrekajo o tem, ali je zavarovanje dokazov sploh potrebno. Izpodbijani sklep se torej (še) ne izreka o obstoju razloga za izvedbo dokaza izven pravde, ampak o obstoju pravovarstvene potrebe za izvedbo dokaza. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je ta v zadostni meri izkazana s trditvami, da so stranke v pogodbenem razmerju in da bi zaradi odrekanja pisne pogodbe s strani nasprotnih udeležencev lahko prišlo do spora, ki ga bo moral razrešiti v pravdi. Vsaj dokler se o tem ne izrečeta nasprotna udeleženca, tako izkazana verjetnost spornega razmerja med udeleženci zadostuje in ni ovira za nadaljnjo presojo, ali predlaganega dokaza kasneje ne bo mogoče več izvesti oziroma bo njegova izvedba težja.

8. Utemeljeno je tudi pritožnikovo stališče, da mu pravovarstvene potrebe ni mogoče odreči s sklicevanjem na možnosti, ki jih ima sam za pridobitev dokazov za morebitno bodočo pravdo izven sodnega postopka. Dokaz, izveden v okviru postopka za zavarovanje dokazov, ima namreč naravo in težo dokaza, izvedenega v pravdi, dokaza take kvalitete pa brez sodelovanja sodišča ne more pridobiti.

9. Kljub predlagateljevi navedbi, da bo predlagani dokaz uporabil v postopku, ki ga bo začel pred sodišči Republike Hrvaške oziroma Republike Srbije, je izkazana pristojnost slovenskega sodišča za odločitev o predlogu. Tako po 56. členu Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku kot po prvem odstavku 7. člena Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) je namreč za spore iz pogodbenih razmerij pristojnost slovenskega sodišča podana tudi tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji. Glede na to je izkazana tudi pristojnost slovenskega sodišča za odločanje o predlogu za zavarovanje dokazov.

10. Predlagatelj je sklepčno zatrjeval vsa relevantna dejstva, potrebna za odločitev o utemeljenosti predloga. Zatrjeval je, da se bo s predlaganim dokazom – ogledom prostorov na naslovu B. in K. (ter fotografiranjem stvari v njem) – ugotovilo, katera oprema se nahaja v teh prostorih in v kakšnem stanju je, in da zaradi izpraznitve navedenih prostorov po zaključku snemanja konec aprila 2017 navedenega ne bo več mogoče ugotoviti.

11. Sodišče ni vezano na predlagani način izvedbe ogleda. Predlagatelj je dovolj jasno navedel, kateri dokaz naj bo izveden. Razlogi izpodbijanega sklepa v zvezi s predlogom, naj ogled in fotografiranje izvede sodni izvršitelj, zato ne morejo predstavljati samostojne podlage za zavrnitev predloga.

12. Zaradi zmotne presoje, da niso podane predpostavke za odločanje o predlogu za zavarovanje dokazov, je podana kršitev 264. člena ZPP, ki bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve o predlogu za zavarovanje dokazov. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Ker se sodišče še ni izreklo o vsebini predloga, kršitve ni bilo mogoče odpraviti v postopku pred sodiščem druge stopnje.