Jedro

Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o obnovi postopka izdan znotraj subjektivnega enomesečnega roka, upoštevaje navedeno stališče sodišča glede pričetka teka subjektivnega roka, so neutemeljeni tožbeni ugovori v zvezi s prekoračitvijo enomesečnega subjektivnega roka za obnovo postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Davčne uprave RS, Davčni urad A. z dne 24. 7. 2003, s katerim je bil po uradni dolžnosti obnovljen postopek odmere dohodnine za tožečo stranko za leto 1998. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja da je organ I. stopnje, potem ko je postala odločba o odmeri dohodnine za leto 1998 za tožečo stranko dokončna, izvedel za nova dejstva. Davčni urad B. je opravil inšpekcijski pregled pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davkov in drugih obveznosti za leti 1997 in 1998 pri davčnem zavezancu AAA. d.o.o. v B., in svoje ugotovitve zapisal v inšpekcijskem zapisniku z dne 23. 6. 2003. Iz zapisnika izhaja, da pravna oseba ni pravilno vodila evidence za službena vozila, saj potni nalogi niso bili izpolnjeni kot verodostojne listine. Večina potnih nalogov se nanaša na tožečo stranko kot direktorja pravne osebe. Pravna oseba tudi ni zagotovila evidenc, kjer bi bilo pri vsakem službenem vozilu razvidno stanje števca in dnevno prevoženi kilometri, s čemer bi bila možna primerjava po izdanih potnih nalogih in stanjem števca. Ker navedenih evidenc pravna oseba ni vodila, je davčni organ sklepal, da obstoji utemeljena možnost, da je tožeča stranka kot direktor službeni vozili uporabljal tudi v zasebne namene. Po mnenju tožene stranke so nova dejstva dovolj verjetno izkazana, da je obnova postopka odmere dohodnine upravičena. Organ pristojen za uvedbo postopka odmere dohodnine je davčni urad, ki izda odločbo o odmeri dohodnine, s katero je bil postopek končan. Rok za obnovo postopka teče od dneva, ko je urad pristojen za obnovo postopka mogel navesti in uporabiti nova dejstva in dokaze. Davčni urad A. je inšpekcijski zapisnik prejel 18. 7. 2003 in sklep o obnovi postopka izdal pravočasno dne 24. 7. 2003, zato so vsi pritožbeni ugovori tožeče stranke neutemeljeni.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke zaradi kršitve materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka in nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno pa predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. V tožbi povzema potek celotnega postopka in navedbe tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe in meni, da je tožena stranka v postopku storila bistvene kršitve pravil postopka, saj postopka ni obnovila v enomesečnem prekluzivnem roku od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze, to je najkasneje od 23. 6. 2003 dalje. Sklicevanje tožene stranke na določbe 5. in 226. člena ZUP in 9. člen Zakona o davčni službi predstavlja nepravilno uporabo materialnega prava. Iz 2. odstavka 1. člena Zakona o davčni službi nedvomno izhaja, da naloge davčne službe opravlja Davčna uprava Republike Slovenije, ki je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance, torej je organ, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni stvari. Prvostopenski organi - davčni uradi so le organizacijske enote v sestavi davčnega organa. Davčna uprava je torej tista, ki je dolžna poskrbeti, da je poslovanje organizirano tako, da se v okviru zakonskih rokov zagotovi ustrezen pretok informacij med njenimi enotami. Zaradi nepravilne organiziranosti izvajanja dejavnosti tako ne sme prihajati do izigravanja zakonsko določenih rokov, saj gre sicer za kršitev načela pravne države. Predpostavka za to, da določen davčni urad izve za nova dejstva je to, da tisti davčni urad, ki ta dejstva ugotovi, natančno ve, kateri urad je konkretno pristojen za obnovo. To potrjuje pravilnost navedenega, da je tožena stranka tista, ki mora poslovati tako, da so spoštovani zakonski roki. Ob izdaji zapisnika je namreč davčni organ v B. vedel, da je davčni organ, ki je pooblaščen za uvedbo obnove postopka odmere dohodnine davčni organ v A.. Ni dopustno, da bi za obveščanje in za začetek postopka obnove veljali drugačni roki, oziroma da roki za medsebojno obveščanje skoraj niso definirani. V 265. členu ZUP je določeno, da morajo biti izkazane okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku, oziroma v kombinaciji z določbami 2. odstavka 263. člena ZUP, da je bil sklep, izdan po uradni dolžnosti, izdan v zakonskem roku. Organ pa lahko izda sklep o obnovi postopka samo, če so izpolnjeni vsi pogoji za obnovo postopka, med katerimi je tudi pravočasnost. V primeru tožeče stranke pa temu ni bilo tako, saj med dnevom izdaje zapisnika, ki ga v izpodbijani odločbi navaja tožena stranka, to je dne 23. 6. 2003 in dnevom izdaje sklepa o postopku ponovne odmere dohodnine dne 24. 7. 2003, ki ga je tožeča stranka prejela 4. 8. 2003, minilo več kot mesec dni. Poleg tega tožeča stranka poudarja, da v sklepu, ki predstavlja javno listino, s katero želi tožena stranka obnoviti postopek odmere dohodnine, ta navaja izključno samo zapisnik z dne 23. 6. 2003 in ničesar drugega. Šele v izpodbijani odločbi tožena stranka prvič navede obvestilo, ki naj bi ga Davčni urad B. poslal v A. brez navedbe številke in datuma obvestila, kar kaže na to da izpodbijani sklep ni bil izdan v skladu s 1. točko 260. člena ZUP.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka v tožbi ponavlja razloge, na katere je tožena stranka v izpodbijani odločbi že v celoti odgovorila. Glede na navedeno sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrne.

Državni pravobranilec Republike Slovenije je na podlagi 3. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS) prijavil udeležbo, odgovora na tožbo pa ni podal. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in temelji na pravilni dejanski in pravni podlagi. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi odgovorila na vse ugovore tožeče stranke in je v obrazložitvi navedla pravilne razloge za zavrnitev pritožbe tožeče stranke. Sodišče zato sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe in na tem mestu ponovno ne navaja razlogov za odločitev (2. odstavek 67. člena ZUS. V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče še dodaja: Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je Davčni urad B. po pregledu pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davkov in drugih obveznosti za leti 1997 in 1998 pri davčnem zavezancu AAA. d.o.o. v B., dne 23. 6. 2003 sestavil zapisnik o nepravilnem vodenju evidenc davčnega zavezanca iz česar je davčni organ sklepal, da obstoji utemeljena verjetnost, da je tožeča stranka kot direktor družbe, službeni vozili uporabljal tudi v zasebne namene. O svojih ugotovitvah je Davčni urad B. obvestil Davčni urad A., ki je pristojen za obnovo postopka odmere dohodnine dne 18. 7. 2003. Ugovori tožeče stranke, da ni moč ugotoviti, kdaj je bil davčni urad A. obveščen niso utemeljeni, saj izhaja datum prejema iz prejemne štampiljke odtisnjene na obvestilu, k obvestilu pa je tudi priložena kopija pisemske ovojnice Davčnega urada B., iz katerega izhaja, da je bila pošiljka odposlana 17. 7. 2003. Glede na navedeno sodišče meni, da ni nobenega dvoma, da so bili podatki v zvezi z obnovo postopka odmere dohodnine tožeče stranke posredovani upravnemu organu I. stopnje, ki je odločal o obnovi dne 18. 7. 2003. Inšpekcijske ugotovitve o pomanjkljivem vodenju evidence pravne osebe v zvezi z uporabo službenih vozil v letu 1997 in 1998 pri davčnem zavezancu AAA. d.o.o. B. pa so tudi po presoji sodišča tiste okoliščine, ki bi, če bi bile znane in uporabljene v prejšnjem postopku odmere dohodnine, lahko pripeljale do drugačne odločitve. Postopek inšpeciranja pravne osebe je izvedel Davčni urad v B., za obnovo postopka pristojen davčni organ pa je upoštevaje organizacijo davčne uprave, ki jo ureja Zakon o davčni službi (Ur. list RS št. 18/96 - 79/01), kot to navaja že tožena stranka, druga organizacijska enota Davčne uprave Republike Slovenije, zato sodišče glede teka subjektivnega roka pritrjuje stališču tožene stranke, da je bil pristojni organ I. stopnje z novimi dejstvi in dokazi seznanjen z navedenim obvestilom. Upoštevaje navedeno je sklep o uvedbi obnove postopka odmere dohodnine tožeči stranki ob dejstvu, da je bil sporni sklep upravnega organa I. stopnje o obnovi postopka izdan dne 24. .7. 2003 in da ga je dne 4. 8. 2003 tožeča stranka tudi sprejela, pravočasen in utemeljen. Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o obnovi postopka izdan znotraj subjektivnega enomesečnega roka, upoštevaje navedeno stališče sodišča, glede pričetka teka subjektivnega roka, so neutemeljeni tožbeni ugovori v zvezi s prekoračitvijo enomesečnega subjektivnega roka za obnovo postopka, ki jih je tožeča stranka utemeljevala s sklicevanjem na to, da bi moral rok začeti teči od dneva, ko je v inšpekcijskem postopku davčni inšpekcijski organ izvedel za podatke o spornih izplačilih. Tožeči stranki pa je bilo v izpodbijani odločbi že pojasnjeno, da jo bo davčni organ v ugotovitvenem postopku, v obnovljeni zadevi, seznanil z vsemi dejstvi in dokazi, na katerih bo temeljila v obnovljenem postopku izdana odločba, tožeči stranki bo tudi omogočeno, da se izjasni o teh dokazih in predloži nasprotne dokaze.

Ker je torej izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, je na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.