Jedro

Glede na jasno določbo drugega odstavka 32. člena ZBPP je tožnikova prošnja formalno pomanjkljiva, saj ne izpolnjuje vseh v drugem odstavku 32. člena ZBPP predvidenih podatkov, zato je bil poziv na dopolnitev toženke zakonit in pravilen. Utemeljeno namreč toženka v odgovoru na tožbo opozori, da je tožnik pri zadevi navedel zgolj opravilno številko zadeve brez sodišča, na katerem se ta zadeva vodi, da je prva števka opravilne številke nejasno napisana, prav tako ni navedel drugih podatkov, kot so razvidni iz poziva in sicer (i)kratek opis dejanskega stanja o zadevi, za katero želi prejeti brezplačno pravno pomoč, (ii)sodišče, pred katerim je postopek, za katerega želi brezplačno pravno pomoč, (iii)tožnikovo vlogo v tem postopku in (iv)fazo, v kateri se postopek nahaja. Tudi po presoji sodišča je bila tožnikova prošnja formalno pomanjkljiva in sicer že samo zaradi nepopolnih podatkov o zadevi, saj zgolj na podlagi opravilne številke z nejasno zapisano prvo števko in brez navedbe sodišča, pred katerim se vodi postopek, identifikacija zadeve, za katero je tožnik vložil prošnjo, tudi po presoji sodišča ni mogoča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju prošnja), prejeto 10. 6. 2021. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za pomoč v zadevi I xx, za katero je toženka ugotovila, da je pomanjkljiva in ga pozvala, da prošnjo dopolni. Tožnik v dodeljenem roku prošnje ni dopolnil, zato je toženka prošnjo v skladu z opozorilom in na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot nepopolno zavrgla.

3. Tožnik v tožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da ga je toženka sicer pozvala na odpravo pomanjkljivost vložene prošnje vendar meni, da je bil poziv na dopolnitev z dejstvi, ki so bila že navedena na prošnji dne 10. 6. 2021 in zato nepotreben. Tožnik meni, da je bila prošnja že v prvi fazi pravilno vložena z navedbo vseh potrebnih elementov za pozitivno odločitev.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo med drugim ugovarjala nesklepčnost tožbe. Podrejeno pa navedla, da je tožnikova prošnja vsebovala zgolj opravilno številko zadeve (pri čemer je bila prva števka nejasno zapisana) in obseg uveljavljene brezplačne pravne pomoči, ni pa vsebovala ostalih podatkov iz drugega odstavka 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaradi česar je bil tožnik pozvan na dopolnitev prošnje z opozorilom, da bo v primeru, da prošnja ne bo dopolnjena, zavržena. Tožnik prošnje ni dopolnil, zato jo je toženka zavrgla, ker formalno ni omogočala vsebinske presoje. Toženka se sklicuje tudi na sodbo naslovnega sodišča I U 1853/2013 z dne 7. 1. 2014 in predlaga zavrnitev tožbe.

5. Sodišče je za 22. septembra 2021 razpisalo narok za glavno obravnavo, na katero ni pristopila nobena od strank. Sodišče je zato na podlagi določbe tretjega odstavka 38. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V konkretnem primeru tožnik izpodbija zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato se na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na njegove razloge.

8. Med strankama ni sporno, da je tožnik prejel poziv za dopolnitev prošnje. Ni sporno niti, da tožnik prošnje v danem roku ni dopolnil. Za tožnika je sporno ali je prošnja že vsebovala podatke, katerih navedbo je zahtevala toženka s pozivom na dopolnitev prošnje.

9. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa, da prosilec prošnjo vloži na predpisanem obrazcu, če je ne vloži tako, pa morata biti vsebina posameznih rubrik v prošnji in zaporedje rubrik, enaka vsebini obrazca (prvi in drugi odstavek 32. člena ZBPP). Podatki, ki jih mora prošnja vsebovati so: (i) osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca; (ii) osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov prosilca; (iii) ime oz. firmo, sedež ter davčno in matično številko, če je prosilec oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona; (iv) podatke o zadevi; (v) navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 32. člena ZBPP). Podatki iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP so torej posebni podatki, ki jih poleg splošnih podatkov iz 66. člena ZUP mora vsebovati prošnja za dodelitev BPP in morajo biti zapisani v predpisanem zaporedju.

10. Po vpogledu v prošnjo je razvidno, da je tožnik prošnjo vložil na obrazcu in lastnoročno v rubriko „Pravna Zadeva“ vpisal I xx, pri čemer je tudi po presoji sodišča prva števka nejasna in v rubriko: „Navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči“ zapisal: zastopanje v glavni obravnavani. Glede na jasno določbo drugega odstavka 32. člena ZBPP je tožnikova prošnja formalno pomanjkljiva, saj ne izpolnjuje vseh v drugem odstavku 32. člena ZBPP predvidenih podatkov, zato je bil poziv na dopolnitev toženke zakonit in pravilen. Utemeljeno namreč toženka v odgovoru na tožbo opozori, da je tožnik pri zadevi navedel zgolj opravilno številko zadeve brez sodišča, na katerem se ta zadeva vodi, da je prva števka opravilne številke nejasno napisana, prav tako ni navedel drugih podatkov, kot so razvidni iz poziva in sicer (i)kratek opis dejanskega stanja o zadevi, za katero želi prejeti brezplačno pravno pomoč, (ii)sodišče, pred katerim je postopek, za katerega želi brezplačno pravno pomoč, (iii)tožnikovo vlogo v tem postopku in (iv)fazo, v kateri se postopek nahaja. Tudi po presoji sodišča je bila tožnikova prošnja formalno pomanjkljiva in sicer že samo zaradi nepopolnih podatkov o zadevi, saj zgolj na podlagi opravilne številke z nejasno zapisano prvo števko in brez navedbe sodišča, pred katerim se vodi postopek, identifikacija zadeve, za katero je tožnik vložil prošnjo, tudi po presoji sodišča ni mogoča. Že ta pomanjkljivost podatkov o zadevi je utemeljevala poziv toženke na popravo oziroma dopolnitev prošnje na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, zahtevati od vložnika odpravo pomanjkljivosti.

11. Po ugotovitvi, da tožnikova prošnja ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, je toženka pravilno tožnika pozvala k odpravi pomanjkljivosti in mu naložila, kako jih mora odpraviti in v katerem roku ter ga opozorila tudi na pravno posledico - zavrženje prošnje, če tega ne bo storil. Ni sporno, da tožnik prošnje ni dopolnil, zato je toženka pravilno svojo odločitev o zavrženju oprla na drugi odstavek 67. člena ZUP, ki določa, da organ vlogo zavrže, če stranke vloge ne popravi.

12. Iz zgoraj navedenih razlogov je odločitev toženke pravilna in je zato sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.