Jedro

Tožnik v tem sporu zahteva odpravo dokončne odločbe o znižanju njegove pokojnine in da mu toženec izplača celoten neizplačan del njegove pokojnine. Ker je bilo sporno razmerje med strankama pravnomočno urejeno z odločbo toženca, s katero je toženec odločil glede višine pokojnine in izplačila pripadajoče razlike pokojnine po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/12-34 z dne 14. 3. 2013 in v skladu z določbami ZOPRZUJF-a, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da tožena stranka ni v celoti sanirala stanje. Zahteva, da se mu izplačajo tudi zakonske zamudne obresti za znesek 419,56 EUR od 1. 6. 2012 do 28. 6. 2013, od zneska 335,65 EUR pa od 28. 6. 2013 do 30. 5. 2014. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem tudi ni kršilo materialnega prava niti postopkovnih določb, na kar pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo potem, ko je ugotovilo, da je tožena stranka v sporni zadevi dne 24. 6. 2013 izdala novo odločbo, s katero je odpravila posledice razveljavitve določb ZUJF. S tem je bilo med strankama pravnomočno urejeno sporno razmerje, kar posledično pomeni, da tožeča stranka ne izkazuje več pravne koristi za vodenje socialnega spora.

Glede na pritožbene navedbe je v zadevi sporno zgolj vprašanje priznanja zakonskih zamudnih obresti od izplačanih razlik pokojnine, ki je bila tožniku izplačana po odločbi št. ... z dne 24. 6. 2013. Navedena odločba, ki se nahaja v prilogah sodnega spisa pod B/1 je očitno postala pravnomočna, kot to izhaja tudi iz navedb tožene stranke v pripravljalni vlogi z dne 6. 11. 2013. Tudi tožnik ne navaja, da bi zoper novo odločbo z dne 24. 6. 2013 vložil pritožbo.

Pritožbeno sodišče je doslej že v več zadevah kot npr. Psp 484/2013, Psp 485/2013, Psp 523/2013, Psp 546/2014 z dne 11. 12. 2014 zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov, v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZOPRZUJF, Ur. l. RS, št. 47/2013) z izdajo novih odločb odpravila posledice negativne uskladitve pokojnin, več ne izkazujejo pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. To velja tudi za vtoževano akcesorno denarno terjatev, torej zakonske zamudne obresti, ki v okoliščinah konkretnega primera ne more obstajati kot samostojna terjatev, temveč le v povezavi s pravico do pokojninske dajatve. Bistveno za odločitev v zadevi je, da je nova odločba izdana na podlagi določb ZOPRZUJF postala pravnomočna. Glede vtoževanih zakonskih zamudnih obresti pritožbeno sodišče še poudarja, da je zakonodajalec v ZOPRZUJF navedeno vprašanje rešil na način, da se protiustavno znižan del pokojninskih dajatev izplača v nominalnih zneskih, torej brez obresti (2. člen ZOPRZUJF). Na podoben način je nominalizem zakonodajalec določil tudi v 1. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ-A, Ur. l. RS, št. 118/06). Ustavno sodišče RS je v sklepu št. U-I-15/07-14 z dne 17. 1. 2008, ko je obravnavalo pobudo za oceno ustavnosti prej navedenega zakonskega določila, po katerem se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine izplačajo v nevaloriziranih zneskih obrazložilo, da takšna ureditev ni v neskladju z ustavnimi jamstvi.

Ker je bilo sporno razmerje med strankama v postopku pravnomočno urejeno na način, kot to izhaja iz že citirane odločbe tožene stranke št. ... z dne 24. 6. 2013 in ker si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo utemeljeno zavrglo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.