Jedro

Če delodajalec zaradi specifične faze dela utemeljeno dopušča delo na napravi s povečano nevarnostjo brez sicer običajnih zaščit, se v tem poveča stopnja nevarnosti, ki izhaja iz že sicer nevarne naprave, s tem pa se tudi poveča stopnja objektivne odgovornosti delodajalca za v posledici obratovanja takšne naprave nastalo škodo.

Izrek

1. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se vmesna sodba sodišča prve stopnje v točki 1 izreka spremeni, tako, da glasi: "Tožena stranka je odškodninsko odgovorna tožniku za škodo, ki jo je utrpel v posledici nesreče pri delu z dne 26.11.1992, do 75 % višine tožniku nastale škode.

Zahtevek za ugotovitev višjega deleža odškodninske odgovornosti tožene stranke se zavrne." 2. Pritožba tožene stranke se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka do 60 % odgovorna za škodo, ki jo je v posledici poškodbe pri delu z dne 26.11.1992 utrpel tožnik, do 40 % pa je za nastalo poškodbo in poškodbene posledice odgovoren tožnik sam. Pri tem je ugotavljalo, da se je tožnik poškodoval pri delu na stroju, ki obratuje s povečano nevarnostjo, tako da je odškodninska odgovornost toženke objektivna, deloma pa je ta odgovornost v tem primeru izključena zaradi tožnikovega krivdnega napačnega ravnanja.

Zoper gornjo vmesno sodbo se pritožujeta tožnik in tožena stranka.

Tožnik se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijane vmesne odločbe in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje, podredno pa predlaga njeno spremembo, tako da se ugotovi izključna odgovornost tožene stranke za tožniku, v posledici predmetne poškodbe pri delu, nastalo škodo. Toženka pa se pritožuje iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo izpodbijane vmesne sodbe tako, da sodišče ugotovi, da je toženka odgovorna za posledice tožnikove poškodbe pri delu le do 20 %.

Pritožba tožnika je delno utemeljena, pritožba tožene stranke pa ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede temelja tožnikovega odškodninskega zahtevka in odgovornosti za v posledici tožnikove poškodbe pri delu z dne 26.11.1992 nastalo škodo dovolj popolno ugotovilo, zlasti upoštevaje, da toženka obdelovanca, pri obdelavi katerega se je tožnik poškodoval, ni shranila, tako da neposredna rekonstrukcija dogodka in preverjanje sledi rezil obdelovalnega stroja v trenutku nezgode na podlagi tega obdelovanca ni več možna.

Pritožbeno sodišče soglaša, da pomeni lesno obdelovalni stroj - rezkar med obratovanjem napravo s povečano nevarnostjo, oz. delovanje tega stroja predstavlja povečano nevarnost, tako da za škodne posledice takšne dejavnosti v skladu s 173. členom ZOR odgovarja obratovalec, v tem primeru prvotožena stranka, po pravilih o objektivni odgovornosti. V dokaznem postopku so zaslišane priče, ki so delo, pri katerem se je tožnik poškodoval, dobro poznale, nekatere pa so bile tudi odgovorne za ta delovni proces, prepričljivo izpovedale, da je glede na obdelovanec in fazo dela, ki jo je moral opraviti, tožnik v trenutku nezgode postopal tako, kot je bilo treba, razen da se je lotil rezkanja (očitno poskusnega obdelovanca) na sredini. Tako razen tega očitka drugi očitki, ki izhajajo iz zapisnika o tožnikovi nesreči pri delu z dne 26.11.1992, ne držijo.

Te faze dela so se tudi drugi delavci lotevali brez uporabe podajalne naprave in brez drugih zaščit, ki se omenjajo v zapisniku, tako da so obdelovanec pridrževali in potiskali preko rezilne glave stroja z roko. Tak način dela pri tej delovni fazi je bil tako za poškodbe rok izrazito nevaren in temu ustrezno je bil tudi obseg objektivne odgovornosti toženke večji. Tega sodišče prve stopnje ni dovolj upoštevalo in je zato pri izdaji izpodbijane vmesne sodbe odgovornost tožene stranke tudi v odnosu do krivdnega prispevka tožnika samega prenizko ovrednotilo.

Glede na ugotovitve v dokaznem postopku, da je bil tudi tožnik s strani nadrejenega delavca po predhodni poškodbi enega od sodelavcev približno leto pred tem izrecno opozorjen, da je zaradi varnosti prepovedano pričenjati obdelovanec rezkati na sredini površine, do tožnikove nezgode pa je prišlo ravno pri tem, ko je tožnik opravljal kontrolne poskuse rezkanja na sredini obdelovanca, pritožbeno sodišče soglaša, da je delno tožnik tudi sam krivdno soprispeval k poškodbi s kršitvijo te prepovedi. Po prepričljivi izpovedbi priče T. K., ki si je po tožnikovi poškodbi sporni obdelovanec očitno edini natančneje ogledal, ni mogoče izključiti, da je prišlo do tožnikove poškodbe tudi v posledici začetka rezkanja na sredini. Očitno si rezkanja na sredini, posebej poskusnih komadov, tožnik pri toženki res ni sam izmislil, niti z njegove strani ni šlo za kakršnokoli objestnost, saj je tako videl delati tudi delavca, ki ga je pred tem v delo uvajal in ta, zaslišan kot priča, takšnega pristopa k rezkanju v posameznih primerih ni zanikal. Vendar ni mogoče mimo izkazane izrecne prepovedi takšnega pristopa k delu s strani nadrejenega delavca.

Upoštevaje prikazano visoko stopnjo nevarnosti pri delovni fazi, pri kateri se je tožnik poškodoval in s tem pogojenem poudarjenem obsegu objektivne odgovornosti toženke ter na drugi strani upoštevaje prepoved začetka rezkanja na sredini obdelovanca, ki jo je tožnik v tem primeru kršil (upoštevaje pri tem, da so pri toženki s takšnim nevarnejšim pristopom k delu delavci občasno poskušali ohranjati uporabnost poskusnih komadov), pritožbeno sodišče šteje, da je tožnik lahko sam le do 25 % krivdno prispeval k nastanku predmetne poškodbe pri delu, oz. da je v skladu z določili 3. odstavka 177. člena ZOR največ v takšnem deležu objektivna odgovornost tožene stranke izključena zaradi krivdnega prispevka tožnika samega k škodnemu dogodku.

Glede na povedano je v skladu z določili 4. točke 373. člena ZPP pritožbeno sodišče na pritožbo tožnika izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je povečalo delež odgovornosti prvotožene stranke iz 60 na 75 %, ob gornjih zaključkih pa pritožbo tožene stranke v smeri večje izključitve njene odškodninske odgovornosti kot neutemeljeno zavrnilo.