Jedro

Glede na to, da tožnica (samoupravna lokalna skupnost) zahteva plačilo uporabnine na podlagi neupravičene obogatitve za obdobje, ko je toženka že imela status samostojne podjetnice in je v poslovnem prostoru opravljala pridobitno dejavnost, gre za gospodarski spor.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da gre za gospodarski spor in da zato okrajno sodišče ni pristojno za odločanje o zadevi. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka in predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da je za odločanje o zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, toženki pa naloži povrnitev vseh njenih stroškov postopka. Navaja, da je tožeča stranka dne 10.2.1987 sklenila najemno pogodbo s toženko kot s fizično osebo, kar izhaja tudi iz pogodbe, saj toženka takrat statusa obrtnice še ni imela. Poudarja, da je iz predloženih listin v spisu razvidno, da je toženka status obrtnice pridobila šele 5.12.1989. Po sklenjeni pogodbi je bila toženka zaradi vloženih sredstev v adaptacijo najetih prostorov upravičena do desetletnega brezplačnega najema, po preteku tega obdobja, torej v obdobju, ko je tožnica že imela najprej status obrtnice nato pa samostojne podjetnice, pa pravdni stranki nista sklenili novega najemnega razmerja. Tožeča stranka navaja, da je prav zato tožbo vložila zoper toženko kot fizično osebo, ker je najemno razmerje, na podlagi katerega zahteva plačilo najemnine, sklenila kot fizična oseba. Dejstvo, da toženka v tem prostoru opravlja dejavnost samostojnega podjetništva, pa je po mnenju tožeče stranke nepomembno.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) v drugi točki 481. člena določa, da pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti, in v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarsko družbo, zavodom, zadrugo, državo ali samoupravno lokalno skupnostjo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama in Stanovanjsko skupnostjo občine ... dne 10.2.1987 sklenjena najemna pogodba za nedoločen čas za poslovni prostor v pritličju stavbe M... , za katerega je bila določena namembnost za obrtno storitev. Tožeča stranka ima prav, ko navaja, da je to pogodbo toženka sklenila kot fizična oseba, saj tedaj še ni imela statusa obrtnice. Vendar je za odločitev o tem, ali gre za gospodarski spor bistveno, da tožeča stranka uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi za obdobje od 30.novembra 1999 dalje. Tožeča stranka je v tožbi sama navedla, da toženka z njo ni nikdar sklenila nove najemne pogodbe za poslovni prostor niti aneksa, s katerim bi bila glede na zapisnik o ugotovitvi vrednosti poslovnega prostora ob primopredaji določena višina najemnine. Prav zato tudi zahteva plačilo uporabnine po pravilih o neupravičeni obogatitvi, do katere pa je prišlo po njenih lastnih trditvah šele novembra 1999, ko je tožnica že imela status samostojne podjetnice. Tako je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da gre glede na trditve tožeče stranke v tožbi za spor iz pravnega razmerja, ki je nastalo med tožečo samoupravno lokalno skupnostjo in toženo samostojno podjetnico v zvezi z uporabo poslovnega prostora, v katerem ta opravlja svojo pridobitno dejavnost. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da gre za gospodarski spor in da ni podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča (7. točka drugega ostavka 32. člena ZPP in 19. člen ZPP).

Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi tožeča stranka izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi druge točke 365. člena ZPP in prvega odstavka 366.a člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker je tudi odločitev o povrnitvi stroškov postopka v zvezi z izdanim sklepom odvisna od končnega uspeha v postopku, je višje sodišče odločilo, da se odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridrži za končno odločitev.