21. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., na seji senata dne 29. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 98/2002 z dne 18. 6. 2002 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1248/2000 z dne 15. 2. 2002 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Mariboru št. Pd 533/99 z dne 5. 6. 2000 ter zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 695/2004 z dne 7. 9. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 03/00116 z dne 15. 4. 2004 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnika sta dne 6. 7. 2005 vložila ustavno pritožbo zoper sodne odločbe, navedene v izreku. Pritožnica je predlagala, naj Ustavno sodišče njeno ustavno pritožbo obravnava kljub temu, da je vložena prepozno, saj v sodnih postopkih, ki so se končali z navedenimi sodnimi odločbami, ni mogla sodelovati, ker zanje sploh ni vedela.

2.Ustavno pritožbo lahko na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) vloži vsakdo, če meni, da mu je s sodno odločbo kršena kakšna njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. To med drugim predpostavlja, da gre za osebo, ki je bila stranka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ali za osebo, na katero se zaradi pravnomočnosti ali oblikovalnega učinka odločbe razteza rezultat postopka.

3.Pritožnica ni bila stranka v postopkih, v katerih so bile izdane izpodbijane odločbe. Prav tako ni izkazala, da bi se učinki teh odločb nanjo neposredno raztezali. Zato z izpodbijanimi sodnimi odločbami pritožnici niso mogle biti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožničin očitek, da so ji sodišča kršila ustavne pravice, ker ji kot ženi dolžnika v izvršilnem postopku, ki jo je dolžnik poleg drugih družinskih članov dolžan preživljati, niso dala možnosti, da bi kot stranska intervenientka oziroma kot tretja zavarovala svoje premoženjske in socialne pravice, ni utemeljen. Sodišče ni dolžno obveščati tretjih oseb, da zoper dolžnika teče izvršilni postopek, četudi jih je dolžnik dolžan preživljati. Če je bila pritožnica zaradi izvršilnega postopka zoper svojega zakonca prikrajšana, je to stvar njunega medsebojnega razmerja, samo zaradi tega pa pritožnica ni upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe. Zato jo je Ustavno sodišče na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS zavrglo. Ker je pritožnica neupravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe, Ustavnemu sodišču tudi ni bilo treba odločati o njenem predlogu za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe kljub zamudi roka.

4.Pritožnik sicer je upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe, vendar jo je vložil prepozno. Po prvem odstavku 52. člena ZUstS se namreč ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Iz podatkov, ki jih je Ustavnemu sodišču poslalo Delovno sodišče v Mariboru, izhaja, da je bila pritožnikovemu pooblaščencu sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 1248/2000 z dne 15. 2. 2002 vročena dne 19. 3. 2002, sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 98/2002 z dne 18. 6. 2002 pa dne 10. 7. 2002. Okrajno sodišče v Mariboru je posredovalo podatek, da je bil sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 695/2004 z dne 7. 9. 2004 vročen pooblaščencu pritožnika dne 14. 10. 2004. Ker je očitno, da je ustavna pritožba vložena prepozno, jo je Ustavno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić