Jedro

Za dosego standarda obrazloženosti ugovora dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine zadošča, da dolžnik navede pravna pomembna dejstva in predloga dokaz, s katerimi bi se lahko ugotovila zatrjevana dejstva.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegov izrek poslej glasi: “Ugovoru dolžnika se ugodi in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Velenju z dne 26.1.2006, opr. št. 4 I 2006/00117 razveljavi v delu, kjer je bila dovoljena izvršba, to je v točki 2 izreka.

O zahtevku in stroških postopka bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Velenju.” Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Proti navedeni odločitvi se je pravočasno pritožil dolžnik. V pritožbi je navajal, da izpodbijani sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi obračuna dolga s kartico prometa na dan 15.12.2005 kot verodostojno listino. Iz tega priloženega obračuna pa je razvidno, da so v glavnici vštete tudi obresti. Po določbi čl. 375 Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) velja prepoved obrestnih obresti. Dolžnik je v ugovoru obrestim izrecno oporekal, sodišče prve stopnje pa je njegov ugovor zavrnilo, ker da je pavšalen in da iz predloženih listin ni razvidno, da bi upnik obresti obračunaval tako, kot je to zatrjeval dolžnik, dolžnik sam pa ni predložil tudi nobenih dokazov za zatrjevana dejstva. Tak zaključek sodišča prve stopnje pa je zmoten. Po določbi čl. 62/I Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) se šteje, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v celoti, če v ugovoru ne izjavi, v katerem delu ga izpodbija. Dolžnikov ugovor je tako obrazložen in bi zato sodišče prve stopnje moralo postopek nadaljevati v pravdi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine na podlagi določbe čl. 62/V ZIZ zavrnilo, ker je ocenilo, da ugovor dolžnika ni obrazložen tako, kot za obrazloženost takšnih ugovorov določa II. odst. 61. čl. ZIZ. Po zaključku sodišča prve stopnje so namreč dolžnikova ugovorna nasprotovanja izterjevani terjatvi z izraženim nestrinjanjem z obračunom obresti, ker bi naj te bile obračunane tudi od obrestih in zajete v glavnici, zgolj pavšalna, dolžnik pa takšnih zatrjevanj ni podprl tudi z nobenim predloženim dokazom. ZIZ v II. odst. 61. čl., kjer določa, kakšen mora biti ugovor dolžnika zoper tisti del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim mu je naloženo, da poravna terjatev, da bi se tak ugovor štel kot obrazložen, določa, da mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Za dosego standarda obrazloženosti navedenega ugovora tako zadošča, da dolžnik navede pravno pomembna dejstva in predlaga (in ne predloži) dokaze, s katerimi bi se lahko ugotovila zatrjevana dejstva. Glede na navedeno je tako lahko neobrazložen samo tak ugovor dolžnika, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in – ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oz. trditvami (tako Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi št. Up 854/05 z dne 7.2.2007). Utemeljene so dolžnikove pritožbene trditve, da je dolžnik z ugovornim nasprotovanjem v poravnavo mu naložene terjatve, ker bi naj ta zajemala tudi obresti od obresti, kot je razvidno iz same listine, na podlagi katere je bila izvršba dovoljena, zatrjeval dejstva, ki se nanašajo na materialnopravno nedopustnost terjatve oz. njenega dela. Določba čl. 375/I in II OZ namreč določa, da od zapadlih neplačanih obresti zamudne obresti ne tečejo, če zakon ne določa drugače, pogodbeno določilo, ki določa, da od zapadlih neplačanih obresti, obresti tečejo, pa je nično. Dolžnikove ugovorne trditve tako nasprotujejo izterjevani terjatvi upnika zaradi njene delne (vendar nedoločljive) pravne nedopustnosti, za dokazovanje le-te pa predlaganje dokazov ni potrebno. Uporabo materialnega prava oz. materialnopravno presojo opravi sodišče celo samo po uradni dolžnosti. Iz obračuna dolga na dan 31.12.2005, kot listine, na podlagi katere je sodišče dovolilo izvršbo, pa je (iz zapisa v vrstici 3 in 4 prikazanega izračuna dolga) razvidno, da so v opredeljeno glavnično terjatev zajete obresti od obresti, od tako opredeljene glavnične terjatve pa je upnik zahteval še zakonske zamudne obresti. Glede na navedeno in določila I. odst. 62. čl. ZIZ se tako izkažejo pritožbene trditve pritožnika o materialnopravni zmotnosti zaključka sodišča prve stopnje o neobrazloženosti njegovega ugovora kot utemeljene. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnika ugodilo in v skladu z določbo čl. 358/IV ZPP v zvezi s čl. 366 ZPP in 15 ZIZ ter v skladu z II. odst. 62. čl. ZIZ odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa.

O pritožbenih stroških dolžnika bo odločeno s končno odločbo v pravdnem postopku.