Jedro

S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.

Ker je v konkretnem primeru kraj izpolnitve v Republiki Sloveniji in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Upnik je še pred izdajo izpodbijanega sklepa predlagal izvršbo na nepremičnine dolžnika v Republiki Sloveniji ter je sodišče napačno ugotovilo, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima nobenega premoženja, na katerega bi bilo mogoče poseči s predlagano izvršbo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pristojno za dovolitev izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo (1. točka izreka sklepa) in da se sklep o izvršbi opr. št. VL 30840/2019 z dne 9. 4. 2019 razveljavi in predlog za izvršbo z dne 8. 4. 2019 zavrže (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se je po pooblaščencu pravočasno pritožil upnik. Navaja, da je že dne 23. 4. 2019 pri naslovnem sodišču vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer na nepremičnine dolžnika, ki se nahajajo na območju Republike Slovenije. Za opravo take izvršbe pa je pristojno sodišče na območju Republike Slovenije. Upniku sistem niti ne omogoča vložitve (prvega) predloga za izvršbo na nepremičnino, ker se dolžnik ne nahaja na ozemlju RS. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika, ki ima sedež v Republiki Hrvaški, kot izvršilno sredstvo pa je predlagal izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Po izdaji sklepa o izvršbi je upnik predlagal še izvršbo na dolžnikove nepremičnine. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tej zadevi in sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrglo z utemeljitvijo, da dolžnik nima odprtega računa pri nobeni banki v Republiki Sloveniji ter tako ni mogoče določiti pristojnosti slovenskega sodišča, ki bi po pravnomočnosti opravljalo izvršbo. Ker dolžnik v Republiki Sloveniji tako nima nobenega premoženja, sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno za odločanje o upnikovem predlogu za izvršbo.

5. V skladu s prvim odstavkom 18. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je podana mednarodna pristojnost slovenskega sodišča. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Smisel in cilj postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine je vedno dvojen: izdaja plačilnega naloga za zahtevano terjatev kot izvršilnega naslova in dovolitev izvršbe. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.

6. V zvezi z delom predloga za izvršbo, ki se nanaša na dovolitev izvršbe, je treba uporabiti določbo o izključni pristojnosti sodišča v 5. točki 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (ki se uporablja za sodne postopke, ki so začeti na dan 10. 1. 2015 ali kasneje, in prenavlja Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah; v nadaljevanju Uredba), ki določa, da so v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb (ne glede na stalno prebivališče) izključno pristojna sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena.

7. Upnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je še pred izdajo izpodbijanega sklepa predlagal izvršbo na nepremičnine dolžnika v Republiki Sloveniji. Upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom in novimi predmeti sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je tako napačno ugotovilo, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima nobenega premoženja, na katerega bi bilo mogoče poseči s predlagano izvršbo. Glede na navedeno je skladno s citirano določbo 5. točke 24. člena Uredbe sodišče prve stopnje pristojno za dovolitev izvršbe, zato je treba preveriti še, ali je pristojno za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi.

8. Uredba v točki 1. (a) 7. člena določa, da je lahko oseba s stalnim prebivališčem1 v državi članici tožena v drugi državi članici v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti, pri čemer v drugi alineji točke 1. (b) 7. člena določa, da je kraj izpolnitve obveznosti v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, ker so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene. Ker je v konkretnem primeru kraj izpolnitve v Republiki Sloveniji (glede na sedež upnika, ki se kot splošno znano dejstvo ukvarja s storitvami dobave energije, dobavlja pa jo v Republiki Sloveniji) in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi na podlagi 40. c člena ZIZ izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo.

9. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, zato je višje sodišče pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo sodišču vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku mora sodišče prve stopnje upoštevati, da ima dolžnik na območju Republike Slovenije nepremičnine oziroma upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

10. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

1 Skladno s prvim odstavkom 63. člena Uredbe ima v tej uredbi gospodarska družba ali druga pravna oseba stalno prebivališče v kraju, kjer ima statutarni sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto.